Širši javnosti neznana pesnica Petra Grum je v začetku letošnjega maja izdala zbirko pesmi v Božjo slavo z naslovom Karavana Ljubezni. Gre za pesmi, ki jih je avtorica pisala v daljšem obdobju, vse od leta 2008. Pesmi odlikuje neposredna, otroško preprosta govorica o Bogu in človekovem odnosu z Njim. Pesmi so zato, kljub zahtevni vsebini, za branje enostavne, celo več, kar samoumevne. Kot da so že od nekdaj del nas.

Zbirka je tudi v pristopu nadvse inovativna. Pesmi avtorica ne ponuja zgolj kot poezijo, temveč z glasbeno podlago. Ob mnogih pesmih namreč predlaga bralcu, da si jo lahko zapoje na znano melodijo svetovnih glasbenih uspešnic. Če te pesmi poznamo ali skočimo na youtube, si pesmi lahko tudi zapojemo. Na ta način oživijo in dobijo še posebno lepoto.

Žal se je avtorica odločila, da zbirke ne bo prodajala in jo bodo tako lahko dobili samo srečneži, ki jim jo bo podarila. Upamo, da je ta odločitev le začasna. Do takrat pa vas vabim, da za pokušino preberete tole pesem:

Petra Grum, TEBI DARUJEM

Tebi darujem svoje noge,
saj v Tebi vidim pot,
Tebi darujem svoje roke,
saj v Tebi vidim moč.

Tebi darujem smeh, veselje,
saj Ti si upanje,
Tebi darujem dobra dela, Bog.

Tebi darujem svoja ušesa,
saj Ti si glas nebes,
Tebi darujem svoja usta,
saj Ti veš, kaj je res.

Tebi darujem solze, žalost,
saj Ti si upanje,
Tebi darujem svoje sanje, Bog.

Tebi darujem svojo pamet,
saj Ti si luč sveta,
Tebi darujem svoj pogled, saj
Ti vidiš v dno srca.

Tebi darujem smrt, življenje,
saj Ti si upanje,
alfa in omega, za vedno, Bog.

(Besedilo se lahko zapoje na melodijo pesmi Forrest Gump iz filma Forrest Gump, katere avtor je Alan Silvestri.)

Aleš Primc

-------------------------------

Preberite še mnenje, ki ga je o pesniški zbirki Karavana Ljubezni zapisal Leon Oblak.

Razmišljanje o pesniškem ustvarjanju Petre Grum

Petre osebno ne poznam. Preden sem prebral njena besedila, o njej nisem vedel popolnoma nič. Zdaj o njej vem veliko. Lahko bi celo trdil, da sva si vsaj v eni stvari zelo podobna - oba imava Boga izjemno rada in očitno ima tudi On naju rad, saj nama je zaupal talent za pisanje pesmi in besedil za popevke. Prejeti talent nisva zakopala, pač pa ga skušava oplemenititi, da bova ob Njegovi vrnitvi imela kaj pokazati.

Petra to počne z veliko ljubeznijo in iskrenostjo. Njene pesmi so verzificirane molitve in čudovite hvalnice Stvarniku. »O, srečni dan, ko v svoj objem si nežno stisnil me, Gospod.« V njih je Bog živ, resničen in venomer prisoten, v veselju in žalosti, v sreči in preizkušnjah, pa tudi pri čisto vsakdanjih opravilih. »Delo tu in delo tam, vse od sebe vedno dam, ko pa vse narobe gre, slišim glas, ki pravi le: 'Vzemi čas si, dihaj, živi, ne obupaj, vse počaka, veruj, sebe varuj, dihaj.'« Petrina poezija ima trdne temelje v Knjigi vseh knjig. Brez poglabljanja v Božjo besedo, ni mogoče na tak način komunicirati z Gospodom in razmišljati o velikih Božjih skrivnostih. »Čutil žalost je vso, hudobijo in zlo, bolečino srca in duha. Drugi spali so vsi, se sam bori, da Božja se volja zgodi. Getsemani, Jezus nas ljubi; šel Očeta prosit si v vrt Getsemani.« Brez poznavanja Biblije tudi ni mogoče na tak način kot išče Petra, iskati odgovore na izzive sodobnega sveta. »Iščemo smisel in rešitev, žarek upanja v svetu senc. Kdo bo pomagal in zlo premagal? Poznam nekoga, On je odgovor, On je luč, ki nam kaže pot. Kličem ga Jezus, On sveti svetu. Jezus je luč, luč, luč, luč v temi,naš je ključ, ključ, ključ odpira oči, v Njem je moč, moč, moč, Jezus je luč, nam v pomoč.« V njenih, v verze ujetih molitvah, niso zgolj prošnje, ampak celo prevladujejo zahvale, kar je pri kristjanih prej izjema kot pravilo. »Hvala Ti za usmiljenje, hvala Ti za odrešenje, hvala Ti za učlovečenje sina Jezusa Kristusa.« Prav tako sta med današnjimi kristjani redkost veselje in optimizem. Sodobna družba nas lovi v mrežo negativizma in moč pozitivnega mišljenja je prisotna le še v redkih posameznikih. Pri Petri je ta moč izrazito zaznavna. »Ni pomembno, če si reven al’ bogat, vsi izpolnimo voljo Boga in otrokom prav vsega sveta pokažimo smisel bivanja, čeprav svet okoli nas je  prepoln krivic in gorja. Če si žena ali mož, v veri in ljubezni je moč, vstani, vstani.« Še bolj pomembno je, da želi Petra prepričanje, da je edino pot ljubezni prava pot, z Božjo pomočjo širiti med ljudi. »Daj mi dar veselja, da upanje prinašal bom žalostnim. Daj mi dar življenja, da širil bom ljubezen med vse ljudi.« Na tej točki pa njena poezija postaja že pričevanjska in dobi oznanjevalni karakter. »Bodimo luč ljudem v temi, prinesimo smeh žalostnim in odprimo srce za ljudi v stiski, brez pomoči, moči.« To pa je tisto, kar Gospod gotovo najbolj ceni, najbrž pa pri kristjanih današnjega časa tudi najbolj pogreša. Petra je v tem kontekstu pogumna, najbrž tudi zato, ker gotovo dobro pozna odlomek iz evangelija: »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« (Mt 10, 32-33) Zato sledi Gospodu in je ni strah. »Njemu bom sledil, šel za njim bom, kamor On bo šel; za vedno v bližini Boga bom stal brez pomisleka, saj smisel moj je v njem.« Najbolj čustven del njene poezije je posvečen Božji Materi. Petrin pogovor z njo je tako tenkočuten, da bralec z lahkoto začuti močno navezanost avtorice na Marijo. »Naša si Vodnica, naša priprošnjica, z nami hodiš, z nami jokaš, se smejiš, nas miriš. Naša si Kraljica, božja pomočnica, Ti nas spremljaš, iz nas delaš čudež sveta.« Prav tako lahko ob branju pesmi, posvečenih Mariji, začutimo željo Petre, da bi jo v svojem življenju čim bolj posnemala. »Radi ljubili bi, kakor ljubila si Ti, radi bi slišali vse, kar si slišala Ti, radi bi vedeli, kaj je prav in kaj je res, radi bi srečali Te, se dotaknili nebes.«

Petrino razmišljanje v rimah ni abstraktno in nerazumljivo, kot to velikokrat lahko zaznamo v sodobni poeziji, pač pa so verzi neposredni in prisrčno izpovedni. Prav zato so se me dotaknili in prepričan sem, da se bodo tudi  mnogih drugih, ki jih bodo brali.

Leon Oblak