Slovenija z odločitvijo Ustavnega sodišča, da ne bo presojalo obsodbe Janeza Janše v zadevi Patria, vstopa v nepredvidljiv čas, ko ne more biti več nikakršnega zaupanja v pravosodje. Nihče od nas več ne more utemljeno pričakovati pravice od državnih institucij in sodstva. Demokracija in spoštovanje osnovnih človekovih pravic postajata oddaljeni sen.

Vstopamo v skupino držav, ki v slogu nekdanjih južnoameriških hunt in Egipta na improviziranih sodiščih obsojajo in zapirajo opozicijske voditelje. Ustavni sodnik Jan Zobec je opozoril ne samo, da je šlo v omenjenem primeru za kršenje človekovih pravic, temveč celo, da "ni mogoče izključiti sumničenj o zlorabah sodstva v politične namene". Da bi šlo torej lahko celo za pravosodni državni udar. 

Sodstvo je Slovenijo pripeljalo v položaj, ko si državljani upravičeno zastavljamo vprašanje: Zakaj še spoštovati kakšne zakone in druge predpise, če jih država, pravosodje in celo ustavno sodišče ne? Predstave običajnega človeka o pravni državi in varstvu človekovih pravic je sodstvo dobesedno uničilo.

Obsodba v zadevi Patria po mnenju eminentnih domačih in tujih pravnikov odpira vrata grobemu kršenju človekovih pravic ter instrumentalizaciji sodnega sistema za javno diskreditacijo, znašanje nad nedolžnimi državljani in grobo obračunavanje s politično opozicijo. 

Kako bodo volili ustrahovani državljani?

Problem julijskih državnozborskih volitev je v tem, da so vsi državljani v Sloveniji po t.i. indični obsodbi, to je obsodbi brez dokazov, potencialne žrtve pravosodja v kakršnemkoli primeru, ki si ga kdo, ki ima moč v pravosodju, izmisli - in to: brez slehernega dokaza in ob neupoštevanju temeljnih sodnih standardov.

Državljani se v takšnem psihološko obremenjenem okolju, v katerem partijska politika in zakulisje vplivata na delo sodnikov, težko svobodno odločajo. Nepoštenost in krivičnost nekaterih sodnikov, je destabilizirala celoten družben in državni sistem, ki državljane neposredno navdaja z dvomom, negotovostjo, strahom in pesimizmom. Takšno psihološko in čustveno nasilno okolje pa bi lahko vplivalo na (ne)udeležbo oz. volilni bojkot.

Do volitev so še trije tedni, zato je zelo pomembno, da prespimo to dogajanje in v miru premislimo. Tehten premislek bo pokazal, da neudeležba na volitvah pomeni podporo takemu sodstvu in taki državi kot ju imamo sedaj. Torej: na volitve bo treba iti in voliti tiste, ki ne podpirajo nadaljvanja sedanje sodne prakse in izčrpavanja državljank in državljanov na vsakem koraku.

Do kdaj bodo sodniki in tožilci lahko nekaznovano delali krivice in rušili temelje družbe in države?

Odločitev, da se grobo zlorabi institut sodstva za politično obračunavanje in zapiranje političnih nasprotnikov, je doseglo najnižje dno v zgodovini samostojne Slovenije. Zato niso osamljena mnenja, da bi morali vsi sodniki in tožilci, ki so kakorkoli sodelovali pri tem montiranem procesu kazensko in premoženjsko odgovarjati. Prav tako bi bilo potrebno razkriti politične, prijateljske, interesne povezave vseh vpletenih sodnikov in tožilcev, ki so privedle do tako radikalno nezakonite in protiustavne obsodbe.

Prav tako bo treba omogočiti odvzem sodniške funkcije sodnikom, ki kršijo človekove pravice ter uvesti  sistem obvezne reelekcije za vse sodnike in tožilce. Ljudje ki izrekajo sodbe v imenu ljudstva, naj po zgledu ZDA na volitvah dobijo tudi njegov mandat. 

Kaj lahko naredimo takoj sedaj? Izrazimo sočutje materi dveh otrok!

Ne pozabimo, da je čas krize tudi čas dostojanstva in sočutja. To je čas plemenitih gest, ko smo še posebej pozorni na vse preganjene in ogrožene. Ena takšnih je tudi mama dveh majhnih otrok, ki ji bo slovenska država čez nekaj dni ugrabila in zaprla moža ter očeta njenih otrok. Beseda spodbude in podpore, je v takšnih razmerah znamenje neprecenljive osebne podpore in novega začetka. Vabimo vas, da jo izrazite preko odprtega pisma…

Jožica He.