Na današnji dan pred 101 letom se je rodil Karol Józef Wojtyła, sv.Janez Pavel II. Svoj 76.rojstni dan je praznoval v Sloveniji, med svojim prvim obiskom pri nas.

V njegovem rojstnem kraju, Wadowicah na Poljskem, je v hiši, v kateri je kot otrok bival s svojo družino, od leta 2014 "Muzej rojstna hiše svetega očeta Janeza Pavla II", ki je izjemna in edinstvena priča življenja papeža Poljaka ter dokaz življenskega dela, ki ga je pustil svetu.

Že kot papež je dejal: " Tukaj, v tem mestu, v Wadowicah, se je vse začelo. In življenje se je začelo in šola se je začela, študij se je začel in gledališče se je začelo. In duhovništvo se je začelo."

Janez Pavel II. je oznanilo Jezusa Kristusa čisto na nov način ponudil svetu, zato je Poljska škofovska konferenca predlagala, da bi ga Cerkev razglasila za cerkvenega učitelja in zavetnika Evrope.

Slovanski papež je izjemno zaznamoval svet s svojim pontifikatom.

Za njegovo delovanje je najprej značilna duhovna globina njegove osebnosti, ustvarjalna moč njegove ponižne molitve, njegov pogled na Marijo kot vzor Cerkve, njegovo goreče oznanjanje zveličanja za vsakega človeka, njegovo prizadevanje za človeka, njegovo dostojanstvo, za spoštovanje življenja. Že v svoji prvi božični poslanici je poudaril, da je od učlovečenja božjega Sina vsak človek vreden vsega spoštovanja.

Med 14 okrožnicami, ki jih je izdal v času papeževanja, se v treh posebej posveča človeku :

3. okrožnica: O človekovem delu (Laborem exercens, 1981) je prva socialna okrožnica Janeza Pavla II. Bolj je posvečena človeku, ki dela, kakor delu samemu.

»V nasprotju z enostranskimi trditvami o središčnem pomenu dobička in popolni avtonomiji podjetništva Cerkev opozarja, da je med vsemi zemeljskimi stvarmi le človek oseba ... središče in vrh vsega, kar je na zemlji.«

7. okrožnica: O skrbi za socialno vprašanje (Sollicitudo rei socialis, 1987) je druga socialna okrožnica Janeza Pavla II. Na tradicionalnih stebrih cerkvenega socialnega nauka - na pravičnosti, ki je temelj miru, na načelu o lasti splošnih dobrin in o subsidiarnosti ter končno na razvoju vse človeške družbe - papež uvaja pojem vzajemne pomoči (solidarnosti) na narodni in mednarodni ravni.

11. okrožnica: Evangelij življenja (Evangelium vitae, 1995) je po svoji vsebini eden najpomembnejših dokumentov Cerkve v iztekajočem se dvajsetem stoletju. Iz nje se zrcali nič kaj spodbudna podoba časa, v katerem je, bolj kot kdajkoli prej, ogrožena temeljna vrednota življenja - življenje samo. Okrožnica je zato posvečena življenju, ki je odsev modrosti, dobrote in ljubezni Boga, začetnika in cilja življenja. V nasprotju s tem so številna dejanja sodobne družbe, ki je z njimi bolj naravnana na ‘kulturo smrti’ kakor na ‘kulturo življenja’. Okrožnica se v obrambi življenja sklicuje najprej na naravni zakon, ki je vpisan v človeško naravo, njegovo spoznanje in obveznosti pa so vsem ljudem dostopni. Evangelij, to je veselo oznanilo odrešenja, ta zakon potrjuje in ga hkrati dopolnjuje, ko človeku odkriva božji načrt z življenjem. Kristus to potrjuje s svojim prihodom na svet, s tem, da je sam sprejel človeško, zemeljsko bivanje z vsemi njegovimi lepotami in težavami.

Polona Naglič