Ljubljansko sodstvo je brez enega dokaza naredilo veliko predvolilno "afero marela", ko naj bi bila 7.7.2014 med shodom Odbora 2014 z dežnikom napadena neka sodnica. To je bila 8.7.2014, naslednji dan po domnevnem dogodku, glavna novica največjih televizij. »Afera marela« je še enkrat več razkrinkala pravosodje, še posebej Antona Panjana, predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, Marjana Pogačnika, predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, in Janjo Roblek, predsednico Slovenskega sodniškega društva. O podtaknjeni "aferi marela" je bil govor tudi v Državnem zboru. Objavljamo celoten nagovor Aleša Primca na Komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti dne 11.7.2014.

ALEŠ PRIMC: Hvala lepa gospa predsednica. Jaz se zahvaljujem za besedo in se zahvaljujem tudi poslanki in poslancem, ki so danes prisotni na seji. Hkrati me žalosti, da drugih članov komisije ni, ker se mi zdi, da gre za zelo pomembno temo.

Kje se lahko govori o zlorabah v pravosodju?

Jaz bi se najprej, gospa predsednica, ustavil ob vašem predhodnem pojasnilu, da so bili veliki pritiski, da te današnje seje ne bi bilo. Sprašujem se, zakaj? Mene zanima, kje se lahko govori o zlorabah v pravosodju? Ko smo kot odbor povabili tiste, ki zlorabljajo pravosodje osebno na srečanje, se niso odzvali. Ko javno protestiramo pred Vrhovnim sodiščem je to označeno kot grob poseg v avtonomijo pravosodja. Ko ustavni pravnik objavi komentar v časopisu, ga predsednik Vrhovnega sodišča napade, da je grobo posegel v avtonomijo pravosodja. Ko priznani strokovnjaki združeni društvo javno pozovejo in se opredelijo do kakšnega problema v pravosodju, so napadeni, da grobo posegajo v avtonomijo pravosodja. In končno, ko vi, gospa predsednica, skličete sestanek v parlamentu, ki je hram demokracije, ki je prostor, kjer naj bi se razpravljalo o vseh odprtih vprašanjih v zvezi s katerimkoli področjem v naši državi, poglejte, spet gre za grob napad na avtonomijo pravosodja.

Jaz se kot državljan sprašujem, kje v tej državi se sploh lahko pogovarjamo o pravosodju, da tisti, ki menijo, da mora biti pravosodje tako zelo avtonomno, ne bodo rekli, da je to napad na avtonomijo pravosodja. Jaz javno postavljam to vprašanje tistim, ki jih danes ni na tej seji, pa so bili vabljeni: Kje so se pripravljeni pogovarjati in kje bodo pristali na odprto javno razpravo strokovno in civilno družbeno na temo, ki se ne tiče v prvi vrsti njih, ki so tam v službi, ampak se v prvi vrsti tiče nas, o katerih usodah oni odločajo. Tako, da res lepo prosim, če je lahko kot eden od zaključkov te današnje seje, postavljeno javno vprašanje vsem, ki jih danes ni tukaj, kje bi se bili oni pripravljeni srečati in kje bi se lahko pogovarjali o teh vprašanjih. Ko bo ta odgovor znan, že vnaprej napovedujem, da se bom z velikim veseljem udeležil tega srečanja in predstavil svoje izkušnje, s tem pravosodjem, ki tudi žal niso najboljše.

Precej je bilo govora o zlorabah pravosodja v sodnih dvoranah. Jaz bi želel danes govoriti o zlorabah pravosodja zunaj sodnih dvoran, ki ga izvaja slovensko pravosodje. Ena taka zelo minimalna, ampak zelo problematična zloraba pravosodja je že to, da so praktično vse sodbe javno znane prej, kot jih dobijo v roke stranke v postopku. Jaz ne vem ali je to za vas normalno, fantje in punce na sodiščih, da potem dobi človek praktično mikrofon pod nos še preden je dobil in si lahko pogledal kakšna je bila sodba. Jaz ne vem, če se to dogaja v normalnih pravnih državah. In dokler tega tako osnovnega problema ne boste rešili, da bo lahko tisti, ki je v postopku, sodbo prej prebral, preden bo odgovarjal novinarju, toliko časa boste težko kogarkoli prepričali, da imate osnovne stvari urejene v pravosodju.

"Afera marela"

Druga stvar, ki bi jo želel izpostaviti, pa je značilna zloraba pravosodja zunaj sodnih dvoran, kateri smo bili priče pred nekaj dnevi v tako imenovani »aferi marela«. Poglejte, v aferi marela se je domnevno neka gospa poslužila dežnika in udarila sodnico. Človek bi pričakoval, da sodnica pozna postopek in se bo obrnila na policijo, ki jo je v tistem času mrgolelo okoli sodišča. Da bo prijavila dogodek prvemu policistu, ki je bil tam, in se bo lahko začela zadeva na kraju samem raziskovati. Se pravi, vsak normalen človek takrat, ko se mu nekaj zgodi, pokliče policijo in začne reševati problem. Kaj pa se je zgodilo v tem primeru? Dogodek je bil prijavljen policiji šele po nekaj urah, ko je bil shod že končan. Sprašujem se o strokovnosti sodišča, da je nek dogodek, ki naj bi bil tako v nebo vpijajoča krivica, ki naj bi se zgodila – (pretep sodnice z dežnikom), policiji naznanilo šele po nekaj urah, potem ko so vsi ljudje, ki bi lahko karkoli povedali o tem dogodku, ki naj bi bili priče tega dogodka, lahko o tem dogodku karkoli povedali. Oni so to prijavo naredili šele potem, ko so šli vsi ljudje že domov!? Se pravi, sprašujem se koliko neke zdrave pameti premorejo sodišča, ki naj bi odločala ne samo v skladu z zdravo pametjo in zakoni, ampak tudi po vesti. Se pravi, nekih osnovnih postopkov, ki jih vsak običajen državljan pozna, očitno tam ne poznajo.

Naslednja stvar, ki se je zgodila v tem primeru. Sodišče je v trenutku sprejelo obsodbo. Krivi so! Krivi so Janševi privrženci, ki so demonstrirali pred sodiščem. Brez enega samega dokaza krivd! Brez kakršnekoli konkretizacije krivde! Brez kakršnekoli konkretizacije postopka, ki je bil izveden in v katerem bi bila lahko ta krivda sploh ugotovljena. In še nekaj ne da bi tisti, ki je pristojen ugotavljati krivdo, sploh začel postopek. Se pravi, policija takrat, ko so oni obvestili javnost in javno obsodili udeležence shoda, da so zakrivili domnevno hudo dejanje, še ni začela kakršnegakoli postopka. In se sprašujem, kakšna sodišča so to, da obsojajo brez enega samega dokaza in brez spoštovanja formalne procedure, ki je znana v tej državi. Če sodišče v takem primeru kot je ta »afera marela«, deluje tako nestrokovno, se sprašujem, kako deluje v vseh ostalih primerih.

Da bo zadeva še hujša, vse zadeve javnosti ni posredovala domnevno pretepena sodnica, ampak so to naredili trije predsedniki sodniških organizacij. Dva predsednika sodišč in predsednica sodniškega društva. Človek bi pričakoval, da bo v javnosti zgodbo pojasnila vpletena oseba, vpletena sodnica. Ne! Oni so šli zlorabiti avtoriteto dveh sodišč in zdravniškega društva! Dveh sodišč in sodniškega društva zato, da so seveda pokazali kako grozna stvar se je zgodila in kako v nebo vpijajoča krivica je to. In seveda pri tem so govorili predsedniki sodišč oz. sodniškega društva, se pravi v imenu vseh sodnikov tako rekoč. Sprašujemo se, kje je tukaj, nek formalen pristop, da niso ugotovili, da bi bilo morda zadosti za začetek, da bi sama domnevno pretepena sodnica povedala kaj se je zgodilo, ne pa, da gredo obsoditi po nedolžnem brez dokaza obsojati z najvišjih možnih instanc.

In seveda naprej, kaj je največji problem? Ta »afera marela«, če bi bilo res kaj na njej - ampak po naših informacijah je bil sproduciran medijski dogodek, kakršnega dejansko ni bilo -, bi se slej kot prej znašla na sodiščih. In zanimivo, na katerih sodiščih bi se znašla? Ravno na tistih sodiščih, katerih predsedniki so se že javno opredelili in so že javno obsodili in našli krivca brez enega samega dokaza!

In se zdaj sprašujem, kje bi se lahko stranka v postopku, ki bi bili na primer mi, kot organizator shoda, sploh lahko tožili in kje bi lahko pričakovali pošteno sojenje, če smo bili že v naprej javno obsojeni brez enega samega dokaza? Meni se zdi to katastrofa od katastrofe, da sodišče nekoga javno obsodi brez enega dokaza in ve, da se lahko ta primer znajde prav na tem istem sodišču.

Dokler bodo sodniki počeli take stvari, lepo vas prosim, dragi sodniki in tožilci, ne pričakujte, da vam bodo ljudje zaupali. Ne zaupamo vam! Ne zaupajo vam tudi tisti, ki se ne upajo oglasiti in verjemite mi, slej ko prej bo počilo.

Tisto kar želimo mi narediti je, da bi počilo na način, ki bi bil obvladljiv. Način, ki bi bil obvladljiv, bi lahko bil za začetek, da bi se vi danes znašli tukaj, da bi se odkrito pogovorili o problemih, ki so in da bi vi predstavili svojo sliko. In morda bi mi rekli, res je, objektivne okoliščine vam onemogočajo, da bi delali tako kot je treba. In bi vi morda pri kakšni stvari priznali: res je, morda smo kakšno stvar tudi mi naredili narobe, bomo popravili.

Ampak dokler se niti razprave na to temo ne dovoli, meni ni jasno na kakšen način lahko pride do rešitev. Zato lepo vas prosim, v interesu slovenske pravne države, v interesu zaupanja v slovensko sodstvo in pravno državo, čim prej naj se vzpostavi nek forum, ki bo pripoznan s strani vseh zainteresiranih kot primerna podlaga in primerno okolje, v katerem se lahko o teh vprašanjih govori in tudi začne iskati rešitve. Prepričan sem, da recimo če to ni parlament, ker očitno ni, ker drugače bi ti ljudje danes tukaj sedeli, da bo tudi parlament zaključke tega foruma sprejel na znanje in poskušal rešiti, kar je v njegovi pristojnosti.

To je v interesu tako sodne veje oblasti kot avtonomne veje oblasti, kot vseh državljank in državljanov in nenazadnje tudi politike.

Želel bi uporabiti ta svoj današnji prispevek predvsem v smislu apela ali pa če hočete, glejte, jaz nimam problema prositi, v smislu prošnje, da se čim prej začne dialog o zlorabah v pravosodju in o vseh odprtih vprašanjih z vsemi zainteresiranimi in da se čim prej začne tudi spoštovanje med vsemi vpletenimi. Meni se zdi zelo nespoštljivo, ko ljudje žrtvujejo svoj čas, svoj prosti čas, če je vroče tudi svoje zdravje, protestirajo pred parlamentom zastonj, da se jim tisti, ki so dobri plačani, smejejo v brk, jih žalijo in njihova prizadevanja za pravno državo označujejo z zelo neprimernimi besedami, ki jih nočem ponavljati na tem mestu. Jaz mislima, da tisti, ki so plačani za to, ki smo jih pooblastili za to, da bodo sodili in zato dobro plačali, da izkažejo najmanj kar je, spoštovanje do tistega v imenu katerega sodijo, to je ljudstvo.

In res, gospa predsednica, ne vem ali imate vi to pristojnost, ampak predlagam, da čim prej spodbudimo to javno razpravo na kraju, ki bo sprejet s strani vseh in takrat se že v naprej priporočam tudi za vabilo. Hvala lepa.