Alenka Bratušek v Državnem zboru pozivala k finančnemu kaznovanju katoliške skupnosti!

V Državnem zboru je kontroverzna kristjanofobinja Alenka Bratušek ponovno udarila. Navkljub temu, da jo je v politiko pripeljal Andrej Bajuk, nekdanji predsednik Nsi, čuti neizmerno sovraštvo do katoličanov in s svojimi nestrpnimi stališči poziva k stigmatizaciji in protiustavni diskriminaciji katoliške skupnosti v Sloveniji. Na seji Državnega zbora dne 14.11.2016, je v okviru vprašanj predsedniku vlade dr. Miru Cerarju, ponavljala laži in neresnice v zvezi s Cerkvijo in zahtevala, da katoliška skupnost ne sme dobiti odškodnine zaradi krivičnega in žaljivega postopka vračanja nepremičnin, ki so jih pred Drugo svetovno vojno zgradili oz. pridobili katoličani. Gre za premoženje, ki so ga protizakonito ukradli komunisti ter kasneje zaprli na tisoče kristjanov, zažgali ljubljanskega nadškofa Antona Vovka ter pobili več kot 100.000 katoličanov. Namesto opravičila je Alenka Bratušek  še enkrat demonizirala katoličane, Cerkev in širila zavajajoče podatke. Vabimo vas, da se seznanite s kristjanofobičnimi stališči Alenke Bratušek:

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS NP): Denacionalizacijski postopki se v naši državi vlečejo že petindvajset let... Pred časom je Slovensko javnost razburilo dejstvo, da bo morala država zaradi dolgih denacionalizacijskih postopkov, plačati zajeten kup denarja za odškodnine Rimsko-Katoliški Cerkvi. Gre za šestdeset milijonov evrov odškodnine plus obresti. Šestdeset milijonov evrov. Zanima me, predsednik vlade, ali nameravate v zvezi s tem ukrepati, skušati najti dogovor z Rimsko-Katoliško Cerkvijo glede na to, da so podjetja v lasti Cerkve, skopala petsto milijonsko luknjo v naših bankah. Mimogrede, tudi za to luknjo ni še nihče odgovarjal, ne iz podjetij ne iz cerkve. Če bi bile cerkve, če bi bila cerkev odgovoren lastnik, bi seveda kot odgovoren lastnik te probleme rešila sama in jih ne naložila Slovenkam in Slovencem. Sedaj pa za piko na "i" od teh istih ljudi, ki so morali pokrivati njihovo luknjo, zahteva še odškodnino za neuporabo premoženja. Ni ji dovolj, da je dobila nazaj premoženje, ampak želi še odškodnino za neuporabo premoženja. Pohlep, ni to eden, kako rečjo oni, od sedmih grehov, pravzaprav od sedmih smrtnih grehov. Pred časom sem vam na to temo tudi pisala. Odgovora seveda nisem dobila. Dobila pa sem odgovor gospoda Zoreta, ki je poleg arogance v katerem se je poleg arogance še prav debelo zlagal, in sicer, da je moja Vlada umikala zadržke pri denacionalizacijskih zahtevah in zato ima sedaj cerkev pravico do odškodnine. Ja, en takšen primer je bil zato, ker se v nepremičnini za katero se je borila cerkev, dejavnost ni mogla izvajati na način kot bi se morala in zato so ljudje ostajali brez plač, brez vira preživetja. Očitno je cerkvi vseeno, nam pač takrat ni bilo. Mislim, da je prav, da se država temu kar se v tem trenutku dogaja, upre in skuša z Rimskokatoliško cerkev najti dogovor glede teh odškodnin, v kolikor pa dogovor ni mogoče, je potrebno ukrepati drugače. Zato vas sprašujem. Kakšno je trenutno stanje na področju denacionalizacijskih postopkov v razmerju država – Rimskokatoliška cerkev oziroma ljubljanska in mariborska metropolija? In koliko in za katere namene se z državnega proračuna financira Rimskokatoliška cerkev?

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa za vprašanje, spoštovana poslanka mag. Alenka Bratušek.
Decembra bo minilo že kar 25 let od začetka postopkov denacionalizacije in res je, to je dolgo obdobje, tudi sam se zavzemam in na tem seveda delam skupaj z ministri za dokončanje teh postopkov, saj si prizadeva za moderno Slovenijo, ki bo šla lahko naprej, in moramo zato zapirati tudi tovrstne rane iz preteklosti čim prej. Tožbeni zahtevki denacionalizacijskih upravičencev temeljijo na drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji, ki daje upravičencu pravico do odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine in sicer od uveljavitve zakonov o denacionalizaciji do vračila, kar pomeni do pravnomočne odločitve. In to pomeni, da daljši kot je postopek, višja je lahko odškodnina. In očitno postaja, da bodo glavni računi državi zaradi zamud pri vračanju premoženja izstavljeni šele v prihodnjih letih, zato moramo še posebej, na tem se dela, postopke denacionalizacije pohitriti, sicer bodo davkoplačevalci dejansko še bolj oškodovani. Te postopke vodijo na eni strani upravne enote in na drugi strani sodišča. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je, kadar gre za vračilo v naravi ali za vračilo nadomestnih zemljišč na podlagi pravnomočnih upravnih oziroma sodnih odločb zgolj zavezanost za vračila kmetijskih zemljišč in gozdov. Sklada zato tudi obsega vračil zemljišč ne more predvideti, ker so nekateri postopki vračila še v teku oziroma v različnih fazah. Le v primerih, ko je zavezanka v denacionalizacijskem postopku Republika Slovenija oziroma ministrstvo v njeni sestavi, pa državo zastopa državno pravobranilstvo. V teh primerih je skupna vsota odškodnin, ki so jih cerkvene pravne osebe doslej dobile zaradi nezmožnosti razpolaganja s svojim premoženjem in pri katerih je bila zavezanca Republika Slovenija, po podatkih, ki jih imamo, okoli 2 milijona 270 tisoč evrov od zahtevanih 5,5 milijonov evrov. Na današnji dan sta po podatkih državnega pravobranilstva ostala še dva zahtevka RKC po 72.členu Zakona o denacionalizaciji in sicer v skupnem znesku okoli 280 tisoč evrov. Opozarjam, da Republika Slovenija verskih skupnosti neposredno ne financira, verske skupnosti sredstva iz proračuna pod enakimi pogoji pridobivajo na podlagi področnih ureditev in sicer v skladu z Zakonom o verski svobodi država plačuje določen odstotek prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičencem, ki delajo, kot verski uslužbenci v RKC, kar velja tudi za ostale upravičene verske skupnosti. V proračun za leto 2016 je za pomoč za plačilo prispevkov vsem verskim uslužbencem namenjenih milijon 730 tisoč evrov. Ministrstvo za kulturo pa v skladu z zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih v višini 75 % sofinancira izvajanje javne arhivske službe Nadškofijskemu arhivu v Ljubljani, Nadškofijskemu arhivu v Mariboru in Škofijskemu arhivu v Kopru. V letu 2016 je za to namenjenih 170.735 evrov. In skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine ter področnimi razpisi lahko lastniki kulturnih spomenikov zaprosijo za sofinanciranje obnove spomenikov, za interventne obnovitvene posege na spomenikih v lasti ali upravljanju RKC je bilo v letu 2015 porabljenih okrog 394 tisoč evrov, kar predstavlja 6,9 % vseh sredstev, ki so bila v letu 2015 namenjena za spomenike. Podatkov je še ogromno, vsi podatki, ki jih zahtevate so seveda v domeni pristojnih ministrstev in pristojnih organov, tako da predlagam za vse te zneske, da se obrnete na Ministrstvo za pravosodje, da jih bo državno pravobranilstvo te podatke posredovalo ali pa na Ministrstvo za kmetijstvo glede sklada kmetijskih zemljišč.
Bi pa rekel nekaj, seveda je pomemben argument, da bi bilo treba upoštevati tudi škodo, ki jo je proračunu in slovenskim davkoplačevalcem bila povzročena zaradi izgub slovenskih bank in k tej škodi, kot pravite… / znak za konec razprave/ so v višini pol milijarde evrov prispevala tudi podjetja v lasti rimskokatoliške cerkve. Ampak, glede tega je Vlada že po temeljitem premisleku, pravni proučitvi zadeve podala mnenje. Namreč, za tovrstni ukrep enostavno ni podlage v veljavnem pravnem redu. Namreč, nikakor ni mogoče za katerikoli samostojni pravni subjekt zahtevati drugačne obravnave, kot za druge pravne subjekte, prav tako pa to ni mogoče niti za terjatve in obveznosti posameznega pravnega subjekta. Tako, da… / znak za konec razprave/ ta vaša, bi rekel, pobuda, kakorkoli enostavno je v nasprotju s pravnim redom in je na ta način ni mogoče uveljaviti.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Mag. Alenka Bratušek, imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS NP): Ja, bom, predsednik upoštevala vaš predlog in napisala pismo vsem ministrstvom, sem pa razumela, da če vprašaš predsednika Vlade, pač lahko dobiš podatek na enem mestu, kar se tiče financiranja rimskokatoliške cerkve… Jaz vsekakor mislim, da je pohlep slovenske rimskokatoliške cerkve treba ustaviti, da morajo na nek način odgovarjati za grehe, ki so jih skopali v slovenskih bankah, če ne z dogovorom o odpravi odškodnin, pa s spremembo zakonodaje, ki jim bo onemogočila nadaljnje financiranje njihove dejavnosti iz državnega proračuna. Tako, da spoštovani predsednik, še enkrat, zanima me ali nameravate v zvezi s temi odškodninami kaj narediti oziroma točno kaj nameravate narediti, če ne pa tudi preprosto povejte, da ne nameravate nič in da ostali v Državnem zboru vemo, da je reševanje tega problema na naših plečih. Da mislite poravnati, očitno celotno odškodnino brez kakršnegakoli drugega ukrepa, kaže državni proračun / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa.
Torej naj najprej povem, da se ne strinjam z vašim stališčem, da bi moral tukaj državljanom kot predsednik Vlade predstavljati statistične podatke. To ni naloga predsednika Vlade, to boste dobili pisno kadarkoli, za to so pisna in drugačna poslanska vprašanja. Vse podatke boste dobili, lahko jih, potem predstavite javnosti. Niti nimam časa v dveh, treh minutah, da bi tukaj navajal celo goro tri strani statistik tako, da prosim za korektnost v tem pogledu. Sicer pa sem se potrudil nekaj podatkov le predstaviti.
Naslednja zadeva. To kar sedaj vi pričakujte in zahtevate je neustavno. Vi pričakujete, da bomo z zakonom posegli v že tekoče denacionalizacijske postopke za nazaj. To je načelo, ki ga vsi poznajo o prepovedi retroaktivnega poseganja v postopke. Vi pričakujete, da bom kot predsednik Vlade se obrnil proti cerkvi tako, da bom ravnal nezakonito. Jaz razumem, da so državljani tudi vi, vsi smo bili prizadeti s to bančno luknjo. Vi bi si želeli, da se zadeve speljejo tudi glede denacionalizacije tako kot je treba pa vendar naša Vlada je prišla v situacijo, ko so jo doletele zamude iz preteklih let kot sem rekel od osamosvojitve dalje se te zadeve vlečejo, malo kasneje so se pričele. Seveda delamo, absolutno, Vlada si prizadeva predvsem te postopke pospešiti kot sem povedal prej izrecno. Druga stvar, poskušamo preko Državnega pravobranilstva sklepati poravnave. Tudi z Rimskokatoliško cerkvijo kar se mi zdi korektno z eno in drugo stran, da s poravnavo določi neki manjši znesek kot bi lahko pripadel po sodni poti, ki bo manj obremenil proračun in davkoplačevalce in hkrati, da se še vedno zadosti zakonu in zakonski obveznosti, ki jo držav ima. Tako da ravnamo zakonito hkrati smotrno, poslušamo te zneske zmanjšati, se pogajati, najti razumne rešitve. Ne morem pa popraviti tistega kar je bilo v preteklih letih žal zavoženo. Zagotavljam pa, da bom tudi v prihodnjih mesecih na zadevo še osebno pozoren tako kot sem bil, da te postopke čim prej dokončamo kajti te zadeve je treba zapreti in se posvetiti drugim temam bolj pomembni za našo prihodnost, ko bodo te seveda zaprte. Hvala lepa.

Avtor

Mira Milanovič

Pravnica, aktivistka in blogerka

Sorodne novice

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!, namenjena izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top