Ali ste žrtev feminizacije?

04.10.2017

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj ste kot moški težko delali srednjo šolo? Ali so vam bili določeni predmeti in način posredovanja predmetov dolgočasni in brezvezni? Razlog je v tem, da je slovenski šolski sistem prilagojen ženskam do takšne mere, da fantje težje dosegajo učne minimume, imajo slabše ocene ter v šoli pogosteje obupajo kot ženske. Celotna zgodba pa je del tudi širše zgodbe, ki je v tem, da v imenu pravic žensk v Sloveniji že desetletja poteka načrtna politika za feminizacijo slovenske družbe. Poleg kvot na strankarskih listah, socialni inženirji FDV-ja zahtevajo prevlado žensk na vseh področjih  naše države. Tako je na Univerzi v Ljubljani za 50 % več študentk kot študentov, v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah pa je preko 90% kadra  ženskega spola. Socialni inženirji so z namenom nadaljnje feminizacije slovenske družbe ustanovili poseben Urad za enake možnosti z nalogo, da na vseh ravneh družbe vzpostavlja enakost med spoloma... tudi na področju materinstva, ko zahteva porodniško tudi za moške...

Temeljni dokument za izvajanje tega socialnega inženiringa je Resiolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005-2013 sprejeta v Državnem zboru leta 2005. Oktobra lani je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naročilo posebno študijo, s katero so ugotavljali stanje, neuspehe in iskali nove predloge. Ta študija je priprava na novo resolucijo, ki bo vključevala tudi t.i. teorijo spola. Študijo si lahko preberete v nadaljevanju, svoja opažanja in pripombe pa nam lahko pošljete na info@24kul.si .

VREDNOTENJE IZVAJANJA R E S O L U C I J E O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH, 2005–2013

KONČNO POROČILO

Aleksandra Kanjuo Mrčela, Maša Filipovič Hrast, Živa Humer

Ljubljana, 30. oktober 2013

2

Naročnik:MDDSZ
Kotnikova 28
1000 Ljubljana
Skrbnica s strani naročnika: mag. Maruša Gortnar

Št. pogodbe: 2611-13-010039

Izvajalec: Fakulteta za družbene vede
Skrbnica s strani izvajalca: dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Naslov poročila:
VREDNOTENJE IZVAJANJA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN
MOŠKIH

Avtorice poročila: Aleksandra Kanjuo Mrčela, Maša Filipovič Hrast, Živa Humer

Kopije: Skrbnica s strani MDDSZ (2x tiskana verzija, 1 x CD)
Arhiv FDV (1x)

3

KAZALO

1 UVOD.................................................................................................................. 4
2 METODOLOŠKI OKVIR ........................................................................................ 6
3. ANALIZA DOKUMENTOV………………………………………………………………………………… 9
4. ANALIZA IN INTERPRETACIJA SPLETNE ANKETE .............................................. 52
5. ANALIZA IN INTERPRETACIJA EKSPERTNIH INTERVJUJEV………………………….…… 72
6. UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA........................................................................ 86
7. LITERATURA.....................................................................................................96
8. PRILOGE ........................................................................................................... 108
Priloga 1 Izbrani kazalniki..................................................................................... 108
Priloga 2 Vprašalnik za polstrukturirane ekspertne intervjuje ……………………….… 125
Priloga 3 Vprašalnik za spletno anketo................................................................. 128

4

1. UVOD
Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005–2013 (v nadaljevanju
Resolucija), ki je bila sprejeta oktobra 2005, je »strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter
ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih življenja žensk in
moških v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2005 do leta 2013. Temeljni namen, ki ga Resolucija
zasleduje, je izboljšati položaj žensk oziroma zagotavljati trajnostni razvoj pri uveljavitvi enakosti
spolov«. Sprejemanje resolucije je imelo velik pomen pri celoviti opredelitvi okvira politik doseganja
enakih možnosti žensk in moških ter je predstavljalo ustrezno podlago za natančnejše dveletne
izvedbene načrte, ki so določali prioritetne naloge, sredstva, odgovorne nosilce in roke (4 Periodični
načrti za leta 2006–2007, 2008–2009, 2010–2011, 2012–2013, v nadaljevanju Periodični načrti), o
rezultatih katerih so bila pripravljena tudi 4 poročila o izvajanju.
Resolucija kot pomemben instrument politike enakosti spolov ne deluje izolirano, ampak umeščeno v
konkreten družbeni kontekst. Tako vsebina kot uveljavljanje resolucije odsevata ta družbeno-politični
okvir. Tudi pri vrednotenju Resolucije bo njene učinke nemogoče popolnoma ločiti od spodbujevalnih
ali/in zaviralnih dejavnikov okolja. Zaradi tega smo raziskovalke pri opazovanju trendov enakosti
spolov v času obstoja Resolucije upoštevale tudi širši kontekst. Poleg relativno trajno delujočih
dejavnikov (kot so institucionalni in normativni okvir, vrednote in pričakovanja glede družbenih vlog
moških in žensk nastalih skozi čas in kot posledica zgodovinskega razvoja) smo bile pozorne tudi na
aktualne dejavnike, in sicer trenutno gospodarsko krizo, ki pomembno vpliva na vse sfere življenja in
tudi na enakost žensk in moških.
Vrednotenje Resolucije je del javnopolitičnega procesa na področju politike enakih možnosti (ki
poteka od postavljanja problema na dnevni red, oblikovanja politike, njenega sprejemanja in
izvajanja do ocenjevanja, Kustec Lipicer, 2009: 47) in je namenjeno predvsem ugotavljanju koristnosti
in uspešnosti tega strateškega dokumenta. Vrednotenje predstavlja tudi podlago za iskanje nove, še
boljše rešitve na istem področju. Tako je evalvacija kot priprava za sprejemanje odločitev tudi del
javnopolitičnega ciklusa (Fink Hafner, 2007).
Pri delu smo upoštevale razumevanje dveh vidikov evalvacije javnih politik po Nachmiasu (glej Kustec
Lipicer, 2003):
procesno vrednotenje (ocena izvedbe glede na smernice in cilje) in
vrednotenje vplivov (ocena obsega dejanskih sprememb glede na sprejeti načrt).

Zato smo pri evalvaciji ugotavljale, kako so se z izvedbo ukrepov in aktivnosti uresničevali cilji, ki so
bili opredeljeni v Resoluciji (vrednotenje procesov), in ocenile, kakšni so bili rezultati in učinki teh
procesov (vrednotenje vplivov). Pri vrednotenju smo sledile Pattonovem (2008) pristopu evalvacije, ki
vključuje »sistematično zbiranje informacij o dejavnostih, značilnostih in rezultatih predmeta
ocenjevanja, oseb in izdelkov, da bi ponudili podlago za izboljšanje učinkovitosti in sprejemanje
odločitve v zvezi s tem«. Pri izvedbi vrednotenja smo po najboljših močeh upoštevale standarde
uporabnosti, izvedljivosti, primernosti in natančnosti, kar pomeni, da smo pri delu poskušale čim

5
bolje slediti namenu vrednotenja, vrednotenje pa opraviti realistično in utemeljeno na etičnih
principih.
Raziskovalke se zavedamo omejitev opravljenega vrednotenja. V danem časovnem okviru in glede na
razpoložljiva sredstva, ni bilo mogoče uporabiti vseh pristopov, ki bi zagotovili še kakovostnejšo
analizo, kot je npr. primerjavo obravnavanih dokumentov in procesa njihovega uresničevanja s
primerljivimi programi v drugih okoljih ali z dokumenti/procesi s podobnimi nameni v slovenskem
okolju. Narava področja obravnave ne omogoča enostavnega merjenja dolgoročnih, neposrednih in
posrednih učinkov evalviranih dejavnosti. Realistična ocena teh učinkov bi zahtevala longitudinalno
spremljanje in zahteven metodološki pristop, s katerim bi poskušali omiliti probleme, povezane s
tem, da je vpliv analiziranega nemogoče izolirati od drugih družbenih/ekonomskih/političnih vplivov.
Poročilo je strukturirano v skladu z opravljenim evalvacijskim delom. Po predstavitvi metodološkega
okvira vrednotenja bomo predstavile rezultate izvedene evalvacije na podlagi analize dokumentov ter
podatkov pridobljenih z anketami in vprašalniki. V sklepnem delu poročila podajamo povzetek
glavnih ugotovitev ter predloge in priporočila.
Seznam literature vsebuje vire, ki smo jih uporabile pri postopkih vrednotenja, in nabor virov, ki so
nastali v obdobju obstoja Resolucije na področjih, ki jih vsebinsko pokriva. V Prilogah so izbrani
uporabljeni kazalniki in raziskovalna instrumenta, uporabljena pri spletnem anketiranju in
polstrukturiranih intervjujih.

 

6
2. METODOLOŠKI OKVIR

Povabilo za opravljanje vrednotenja izvajanja Resolucije je nalagalo:
- analizo uresničevanja ciljev,
- analizo učinkovitosti in vplivov ukrepov in aktivnosti,
- oceno rezultatov in učinkov ter pripravo strokovnih podlag za nadaljnji razvoj področja. V skladu s
tem je vrednotenje Resolucije potekalo v treh fazah:

1. ugotavljanje uresničevanja ciljev, opredeljenih v Resoluciji. Na podlagi opredeljenih ciljev
(navedenih v Resoluciji in periodičnih načrtih) ter poročil o izvajanju Resolucije smo ugotavljale, v
kolikšni meri so bili ti cilji realizirani. Pri pregledu ciljev in ukrepov politike enakih možnosti žensk in
moških smo upoštevale tudi končna poročila, študije, in druge dostopne vire podatkov, ki so nam
pomagali pri oceni stopnje uresničevanja posameznih ciljev. V tej fazi je bil ključen pregled
dokumentov ter kazalnikov. Sistematična evalvacija je sledila strukturi Resolucije; pregledalesmo
uresničevanje ciljev po posameznih področjih in ciljih na teh področjih.
2. ocena rezultatov in učinkov. Osnovno raven analize (pregled in analizo uresničevanja zastavljenih
ciljev s pripadajočimi ukrepi) smo nadgradile z analizo podatkov, statistik in drugih študij in raziskav s
področja enakosti spolov na podlagi izbranih kazalnikov, da bi ocenile učinke izvedenih ciljev v družbi.
V tej fazi je bil opravljen pregled kazalnikov stanja v družbi na posameznih področjih, definiranih v
Resoluciji. Ker pa je velik del tematik slabše pokrit z javno dostopnimi statističnimi informacijami,
smo uporabileše relevantne raziskave, ekspertna mnenja in mnenja relevantnih deležnikov, kar je
omogočilo vrednotenje rezultatov posameznih programov, izvedenih za doseganje ciljev resolucije,
kot tudi vrednotenje širših družbenih učinkov.
3. oblikovanje izhodišč za pripravo strokovnih podlag za nadaljnji razvoj področja. Ker smo poleg
vrednotenja ciljev in učinkov dokumentov opravile tudi t.i. sumativno evalvacijo (skupno oceno o
pomenu, uspešnosti in učinkovitosti Resolucije), je bila topodlaga za pripravo strokovnih podlag za
nadaljnji razvoj področja.
Koordinacija z naročnikom je bila stalen del projekta evalvacije, in sicer je obsegala tako neposredno
komunikacijo (osebni sestanki in telefonski pogovori) kot tudi posredno komunikacijo (elektronska
pošta). Opravljeni so bili:
1.  Uvodni sestanek (28.8.2013);
2.  Vmesni sestanek (7.10.2013);
3.  Zaključni sestanek (25. 10.2013, po oddaji osnutka končnega poročila 23.10.2013).

Sestanki so bili koristni, ker so bili namenjeni izmenjavi mnenj in prejemu komentarjev s strani
naročnika glede dela na evalvaciji (posveti glede metod, raziskovalnih instrumentov, izbora ekspertov
in ekspertk in anketirancev ter anketirank, ipd.).
Ker gre za kompleksno in občutljivo področje analize, smo pri vrednotenju uporabile kombinacijo
kvalitativnih in kvantitativnih metod. Kvalitativne metode pomembno dopolnjujejo informacije
pridobljene na podlagi kvantitativnih metod, saj omogočajo bolj poglobljeno znanje o predmetu
proučevanja. Uporabljale smo kombinacijo metod tudi v okviru posamezne faze vrednotenja.

7
Uporabljene so bile naslednje metode:
1. Analiza dokumentov - S pomočjo analize dokumentov smo ovrednotile stopnjo uresničevanja
ciljev zapisanih v Resoluciji (dokumenti zajemajo Resolucijo, štiri periodične načrte in štiri
poročila o izvajanju 1 ). Evalvacija dokumentov je opravljena glede na naslednje kriterije: Jasnost
ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov; Celovitost zastavljenih ciljev/področja; Uresničevanje
enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike.
2. Analiza obstoječih (statističnih) kazalnikov – v skladu s strukturo Resolucije in poročili o njenem
uresničevanju smo uporabile obstoječe statistične kazalnike za posamezna področja, ter
ugotavljale, kakšna je bila stopnja uresničevanja ciljev, predvsem pa kakšni so bili učinki izvedenih
programov in projektov.
3. Intervjuji s strokovnjakinjami - predvsem za oceno rezultatov in učinkov Resolucije in kot
podlaga za priporočila za nadaljnji razvoj na področju so bili ključni ekspertni intervjuji, saj smo z
njimi pridobile informacije potrebne zaradi pomanjkanja statističnih kazalnikov in za bolj
poglobljeno razumevanje stanja in konteksta učinkov Resolucije na posameznem področju
(vprašanja enakosti žensk in moških na področju trga dela, usklajevanje dela in zasebnega
življenja, blaginje, procesov odločanja, družbe znanja, nasilja idr.). Opravile smo 12 ekspertnih
intervjujev.
4. Spletna anketa 2 z relevantnimi deležniki – poleg ekspertnih intervjujev so bili za proces
vrednotenja pomembni podatki, ki smo jih pridobile od deležnikov, ki so ključni za samo
uresničevanje ciljev resolucije, in so tudi dobri poznavalci in poznavalke stanja na posameznem
področju, ker v različnih vlogah delujejo na področjih, ki jih pokriva Resolucija.Za slednje smo
razvili spletno anketo. Za spletno anketo smo se odločile zaradi velikega števila oseb, katere smo
želele doseči, ker je spletna anketa hkrati časovno najhitreje izvedljiva in tudi finančno ugodnejša
od drugih oblik anketiranja. Seveda pa se je treba zavedati, da ima tudi slabosti in s tem omejitve
(napake nepokritja, vzorčenja, neodgovorov). Anketa je bila sestavljena iz zaprtih in odprtih
vprašanj, tako da je omogočila zajeti tudi bolj poglobljene informacije in mnenja posameznic in
posameznikov. Anketni vprašalnik smo poslale na spletne naslove vseh koordinatoric in
koordinatorjev za enake možnosti na posameznih ministrstvih in na lokalni ravni, posameznic in
posameznikov v nevladnih organizacijah in združenjih, sindikatih, delodajalskih organizacijah,
medijih, akademskih institucijah injavni upravi. Spletna anketa je bila poslana na več kot 215
osebnih spletnih naslovov in na naslove vseh slovenskih občin (za koordinatorice in koordinatorje
za enake možnosti). Ker gre za zelo selektiven vzorec posameznikov seveda njihovih mnenj ne
moremo posploševati, ampak so pridobljeni podatki informativne, eksplorativne narave.
Naveden metodološki pristop je omogočil pridobitev širokega nabora informacij in zato
kompleksnejšo evalvacijo na podlagi različnih virov in mnenj. S pomočjo ekspertnih intervjujev, anket
in sodelovanja z naročnikom smo pri evalvaciji upoštevale pluralistično perspektivo, kjer pozornost
posvečamo različnim vidikom in ocenam družbene realnosti. Na ta način je bilo možno uporabiti tudi
procesno usmerjen analitičen pristop. Ugotovitve smo uporabile kot podlago za skupno oceno o

1 V času vrednotenja je bilo Poročilo o izvajanju resolucijeo nacionalnem programu za enake možnosti žensk in
moških za leti 2012 in 2013 dostopno kot osnutek iz septembra 2013.
2 Oblikovanje spletne ankete in pripravo tabelarnega prikaza rezultatov je opravila Maja Mrzel.

8
pomenu, uspešnosti in učinkovitosti Resolucije. Na podlagi celovite analize sekundarnih podatkov in
podatkov pridobljenih v stiku z relevantnimi deležniki je bila mogoča tudi identifikacija ključnih
vprašanj, dilem, problemov in izzivov za enakost spolov v Sloveniji. Na podlagi ocene dokumentov in
ugotovljenega stanja in izzivov so bila oblikovana priporočila za nadaljnji razvoj področja ter
morebitno re-definiranje in strukturiranje obravnavane problematike na podlagi ocene potencialov in
možnosti za izboljšave.
Upamo, da bodo rezultati na opisan način zastavljenega vrednotenja Resolucije prispevek v procesu
trajnostnega razvoja enakosti spolov.

 

9

3. ANALIZA DOKUMENTOV
V nadaljevanju podajamo rezultate evalvacije na podlagi analize dokumentov, pri čemer sledimo
strukturi Resolucije po posameznih področjih. Sklepe oz. ugotovitve utemeljujemo tudi na podlagi
pridobljenih informacij in mnenj iz ekspertnih intervjujev in spletne ankete.
3.1 INTEGRACIJA NAČELA ENAKOSTI SPOLOV

Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Resolucija izpostavi ključni pomen integracije načela enakosti spolov v politiki enakih možnosti spolov
v Sloveniji. Ob tem je v Resoluciji opredeljeno, da je politika enakih možnosti oblikovana dvotirno: kot
horizontalni pristop integracije enakosti spolov v politike in hkratno izvajanje ukrepov, aktivnosti na
določenih področjih, ki so problematična z vidika doseganja enakosti spolov. V Resoluciji je za
integracijo načela enakosti spolov kot področja opredeljen en strateški cilj:
- Ustrezna organizacijska struktura in sposobnost kadrov za učinkovito izvajanje integracije načela
enakosti spolov.

Jasnost in konkretizacija ciljev

Strateški cilj doseganja ustrezne organizacijske strukture in sposobnosti kadrov za učinkovito
izvajanje integracije načela enakosti spolov je konkretiziran v enem posebnem cilju: 1) Večja
institucionalna sposobnost za izvajanje integracije načela enakosti spolov. Tako strateški kot posebni
cilj stremita k ustrezni strokovni usposobljenosti ključnih akterjev na nacionalni in lokalni ravni za
učinkovito udejanjanje načela enakosti spolov. Vendar se zdi posebni cilj širši od strateškega, zato bi
veljalo razmisliti bodisi o bolj natančni opredelitvi posebnega cilja bodisi o njuni združitvi. Morda bi
veljalo razmisliti o vključitvi integracije načela enakosti spolov v vsa področja Resolucije kot posebni
cilj. Ob tem bi bilo smiselno upoštevati tudi vidik dejanskega udejanjanja integracije načela enakosti
spolov, kar bi lahko konkretizirali s kazalniki. Kot primer, kazalnik na določenem področju/politiki bi
meril, koliko sprejetih zakonov, ukrepov in predlogov upošteva vidik spola in v kolikšni meri je v
sprejetih politikah,zakonih, ukrepih in predlogih upoštevana ocena učinkov na oba spola.

Ustreznost ukrepov in kazalnikov

Za doseganje posebnega cilja večje institucionalne sposobnosti za izvajanje integracije načela
enakosti spolov so določeni trije ukrepi:
– uvedba sistema izobraževanja, usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov v ministrstvih,
uradih in drugih vladnih službah ter v samoupravnih lokalnih skupnostih o integraciji načela enakosti
spolov,
– vzpostavitev metod in orodij za integracijo načela enakosti spolov v vse politike,
– krepitev koordinacije in sodelovanja na področju integracije načela enakosti spolov med vladno in
lokalno ravnijo ter civilno družbo.

10
Predvideni ukrepi so v skladu z zastavljenim strateškim in posebnim ciljem in bi se z njihovim
uresničevanjem lahko pričakovala realizacija teh ciljev. Za merjenje učinkov so predvideni naslednji
trije kazalniki: 1) Število in obseg programov izobraževanja, usposabljanja in strokovnega
izpopolnjevanja kadrov v ministrstvih, uradih in drugih vladnih službah ter v samoupravnih lokalnih
skupnostih; 2) Uporaba metod in orodij za integracijo načela enakosti spolov; 3) Obseg koordinacije
in sodelovanja na področju integracije načela enakosti spolov.
Navedeni kazalniki merijo izvajanje ukrepov, kot so izobraževanje in usposabljanje kadrov, metode in
orodja za udejanjanje načela enakosti spolov in krepitev sodelovanja med različnimi akterji, in ne
učinkov dejanske integracije načela enakosti spolov. Zato bi veljalo razmisliti o postavitvi kazalnikov,
ki bi merili v določenem časovnem obdobju, na primer dveh let (glede na dvoletna poročila), koliko
izmed sprejetih ukrepov na nacionalni in lokalni ravni je upoštevalo vidik spola in oceno učinka
posameznega ukrepa/politike na spol. Menimo, da bi bilo smiselno bolj natančno določiti politike,
kjer je še posebej pomanjkljiva integracija načela enakosti spolov, kot tudi konkretno prepoznati,
kateri so tisti ključni akterji na nacionalni in lokalni ravni glede na posamezna področja Resolucije, ki
so potrebni prioritetne obravnave v smislu povečevanja sposobnosti za integracijo načela enakosti
spolov (na primer, na posameznem področju bi ključni akterji lahko bili ne le ustrezna ministrstva na
splošno, temveč tudi določene službe znotraj ministrstev, na lokalni ravni pa ustrezne službe v
samoupravnih lokalnih skupnostih).

Ukrepi navedeni v Resoluciji se ujemajo z aktivnostmi v periodičnih načrtih in dvoletnih poročilih. V
periodičnih načrtih so jasno razdelani tudi finančni načrti za izvedbo aktivnosti, medtem ko v
poročilih najdemo podrobno izvedbo opredeljenih aktivnosti, kar omogoča ocenjevanje tega, ali so
bile aktivnosti izvedene kot je bilo načrtovano. Kot je razvidno iz poročil so bile aktivnosti izvedene v
različnem obsegu, pri nekaterih aktivnostih je prihajalo do zamikov. Kot izhaja iz poročil je največji
manko predvsem na lokalni ravni. Razvidna je potreba po okrepitvi sodelovanja med koordinatorji in
koordinatoricami na nacionalnem in lokalnem nivoju ter Uradom za enake možnosti, (zdaj Služba za
enake možnosti in evropsko koordinacijopri MDDSZ). V poročilih lahko razberemo, da manjka
kontinuirano sodelovanje med določenimi akterji, zlasti v navezavi na lokalno raven. Poleg tega je v
začetnih poročilih dostopen podatek o številu koordinatoric in koordinatorjev na lokalni ravni, ki je
sorazmerno nizek glede na število občin. Podatka o številu koordinatoric in koordinatorjev v zadnjih
poročilih ni.

Celovitost zastavljenih ciljev/področja

Resolucija obravnava integracijo načela enakosti spolov kot področje. Ker gre v prvi vrsti za pristop,
kot je tudi izpostavljeno v Resoluciji, predlagamo, da je v prihodnje integracija načela enakosti spolov
umeščena kot posebni cilj v vsako področje strateškega dokumenta. Integracija načela enakosti se
opredeli kot poseben cilj posameznega področja z navedenimi ukrepi, nosilci in kazalniki. Slednje bi
veljalo opredeliti na način, da bi merili dejanske učinke udejanjanja načela enakosti spolov in ne le
merjenje izvajanja ukrepov.

Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalce

Poročila o izvajanju Resolucije vključujejo prilogo s podatki, iz katerih lahko razberemo, kako se
dosega nekatere izmed ciljev. Za izvajanje integracije načela enakosti spolov kazalnikov ni, ker so bili
postavljeni na način, da merijo izvajanje ukrepov, kot je izvajanje izobraževanja in usposabljanja za
določene skupine, priprava orodij za udejanjanje načela enakosti spolov in sodelovanje ključnih
akterjev na nacionalni in lokalni ravni glede integracije načela enakosti spolov.

11
O potrebnem razmisleku o drugačni umestitvi integracije načela enakosti spolov v Resolucijo lahko
sklenemo tudi na podlagi ekspertnega intervjuja, v katerem so predstavljeni problemi z
uresničevanjem integracije načela enakosti spolov pri nekaterih akterjih na nacionalni ravni
(intervjuvanka 2):
»...če govoriva o sami integraciji, nekatera ministrstva se niso prepoznala kot akterji na tem področju.
In ko jim ti začneš s konceptom integracije, je to zelo zakompliciran koncept, ki ga ne razumejo, ki ga
velikokrat ne razumejo na matičnih ministrstvih, kjer so še bolj evidentni problemi, na kakšnih drugih
ministrstvih, recimo okolje pa kmetijstvo in tako naprej, jim je pa ta koncept še bolj neznan. In kljub
vsem naporom in vsem priročnikom, izobraževanjem in tako naprej, ugotavljamo, da vedno začnemo
na točki A, na prvi točki in začnemo z osnovnimi koncepti in ni napredka, to je glede same integracije.
In to nerazumevanje samega področja in teh konceptov potem vodi seveda tudi v druge stvari. To je
to, nepodpora, ne bi govorila ravno o kulturi znotraj ministrstev, ker nekega blaznega upora proti tej
temi nismo zaznali, ampak neko ignoranco«.
Ob tem je narejena tudi primerjava s tujino, kjer je prav tako 'problematično področje' integracija
načela enakosti spolov. Navkljub aktivnostim, ki vključujejo usposabljanja, delavnice, oblikovanje in
pripravo orodij za integracijo načela enakosti spolov, je ključni problem pri udejanjanju tega načela v
prakso. Kot uspešne so se izkazale prakse, kjer je šlo za kontinuirano in sistematično delo na
določenem področju z določeno aktivnostjo (intervjuvanka 2):
»... kar se tiče integracije mi v Sloveniji na tem področju ne zaostajamo za drugimi državami v EU, to
upam trdit, ne zaostajamo ali pa ne zaostajamo pretirano, kar se tiče vseh teh podpornih struktur,
usposabljanj, izobraževanj, priročnikov in tako naprej. Mi smo že dolgo nazaj začeli, že leta 96', 97' s
prvimi usposabljanji na to temo in se kar kontinuirano nadaljujejo, tudi s pomočjo EU sredstev in tako
naprej. In za vse države je to en tak 'learning process' in tudi iz drugih držav je blazno težko dobit
dobro prakso. Ti imaš lahko dobro prakso usposabljanja, izobraževanja, ki je tudi na nek način, je
naša praksa dobra praksa za druge države. Ampak ko greš pa ti gledat samo realizacijo, najdeš pa
mogoče eno do dve državi, kjer so se lotili sistematičnega 'mainstreaminga' ali pa 'gender
budgetinga' na določenem ministrstvu, to pomeni, da so imeli blazno politično podporo, v tistem
posebnem ministrstvu, ki so si ga izbrali, za finance ali kaj jaz vem za kaj, za okolje, kjer so cel ta
koncept uspeli izpeljati. Pri nas tega ni še, ne vem, kaj naj rečem. Ampak dejansko se tudi na podlagi
izkušenj teh drugih držav kaže, da ta koncept ne deluje. Da je bil zastavljen zelo ambiciozno in tudi
zelo dodelano in tako naprej, ampak v praksi pa nekako ne zaživi in ne deluje«.

3.2 DELO
Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Resolucija na področju dela ustrezno predstavi stanje ter najpomembnejše izzive z vidika doseganja
enakosti žensk in moških na trgu delovne sile. Med dvajsetimi strateškimi cilji politike enakosti
spolov (Resolucija, str. 4) so za področje dela in zaposlovanja posebej relevantni naslednji:
-  enake možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in delu,
-  kakovostno delovno okolje brez vseh oblik nadlegovanj, in
-  usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter družinskih obveznosti zaposlenih žensk in
moških.
Jasnost in konkretizacija ciljev

12
Strateški cilj doseganja (I) enakih možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in delu je konkretiziran
v štirih posebnih ciljih: 1. Zmanjšanje pojavnosti diskriminacije zaradi spola pri zaposlovanju in delu;
2. Zmanjšanje razlik v stopnji zaposlenosti in brezposelnosti žensk in moških; 3. Povečanje
samozaposlenosti žensk in ženskega podjetništva; 4. Zmanjšanje vertikalne in horizontalne
segregacije ter razlik v plačah žensk in moških. Tako opredeljeni cilji se razlikujejo po obsegu. Trije
cilji so široki in obsegajo pomembne zahteve na področju enakosti spolov v sferi dela (zmanjšanje
diskriminacije na podlagi spola ter razlik med ženskami in moškimi na trgu delovne sile, ki se kažejo v
zaposlenosti ter kazalnikih diskriminacije – segregaciji in razliki v plačilu), eden je pa ožji in se nanaša
na v Sloveniji maskulinizirano obliko zaposlovanja oz. področje ekonomskega udejstvovanja
(podjetništvo). Glede na predstavljene izzive ni jasno, zakaj je definiran prav ta ožji cilj kot eden od
posebnih ciljev (medtem, ko na primer niso bili kot posebni cilji definirani cilji povezani z drugimi
izzivi kot so npr. zaposlovanje mladih ali zaposlovanje za določen čas. Omenjena izziva sta glede na
povezanost z družbeno konstrukcijo spolnih delovnih vlog in prihodnost enakosti spolov na področju
dela primerljiva z neenakostjo na področju samozaposlovanja/podjetništva). Ožji cilj bi lahko bil del
drugega posebnega cilja. Glede na predstavljeno stanje na področju (obstoječo zakonodajo, položaj
in potenciale moških in žensk) je treba razmisliti, ali bi za doseganje strateškega cilja na področju bilo
bolje, če bi posebni cilji bili zastavljeni bolj ambiciozno in bi namesto zmanjševanja določali cilje
odpravljanja (diskriminacije, razlik po spolu, segregacije).
Strateški cilj doseganja (II) kakovostnega delovnega okolja brez vseh oblik nadlegovanj je
konkretiziran samo v enem posebnem cilju (»Boljše preprečevanje in obravnava spolnega in drugega
nadlegovanja v delovnem okolju«). Ker je ta strateški cilj pomemben pri doseganju enakosti spolov
na področju dela, bi bilo smotrno premisliti o združevanju dveh strateških ciljev oz. umestitvi
odpravljanja spolnega in drugega nadlegovanja med posebne cilje strateškega cilja doseganja enakih
možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in delu. Kakovostno delovno okolje po drugi strani lahko
obravnavamo širše kot je samo osredotočanje na odsotnost nadlegovanja in upoštevamo druge
vidike varnosti in zdravje pri delu in delovnih razmer, ki zahtevajo spolno občutljivo analizo (ena od
intervjuvank je npr. opozorila na težke fizične pogoje dela v trgovinah).
Strateški cilj (III) usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter družinskih obveznosti zaposlenih
žensk in moških je operacionaliziran v dveh posebnih ciljih 1) Lažje usklajevanje poklicnega in
zasebnega življenja in 2)Izboljšanje javnih in podpornih storitev za zagotavljanje usklajevanja
poklicnega in družinskega življenja. Ta strateški cilj je pomemben pri doseganju enakosti spolov na
področju dela, ker opozarja na pomen neplačanega in skrbstvenega dela. Vprašljiva je ustreznost
formulacije prvega posebnega cilja, ki ne konkretizira, ampak omili ambiciozno zastavljen strateški
cilj.
Ustreznost ukrepov in kazalnikov
Za doseganje cilja Zmanjšanje pojavnosti diskriminacije zaradi spola pri zaposlovanju in delu so
določeni naslednji ukrepi:
– izvajanje posebnih programov, namenjenih boju proti vsem oblikam diskriminacije in odpravljanju
neenakosti med spoloma na trgu dela (npr. EQUAL),
– osredotočanje inšpekcijskega sistema na različne oblike diskriminacije, metode njihovega
spremljanja in obvladovanja ,

13
– analiziranje in raziskovanje pojavnosti diskriminacije zaradi spola pri zaposlovanju in delu ter
ozaveščanje o mehanizmih njenega preprečevanja.
Ocenjujemo, da so predvideni ukrepi ustrezni za doseganje cilja. Resolucija opredeli dva kazalnika
učinkovitosti teh ukrepov: 1. Število in obseg programov, namenjenih boju proti diskriminaciji in
odpravljanju neenakosti med spoloma in 2. Število inšpekcijskih pregledov, osredotočenih na različne
oblike diskriminacije. Kazalnika se nanašata na prva dva ukrepa in sta ustrezna za spremljanje
njihovega izvajanja. Ni opredeljenega kazalnika, s katerim bi se spremljalo izvajanje tretjega
predvidenega ukrepa. Ni predvidenih kazalnikov oz. se v tem delu ne omenja kazalnikov na podlagi
katerih bi lahko ocenjevali dejanske učinke ukrepov na življenje žensk in moških glede zastavljenega
cilja.
Za doseganje posebnega cilja manjšanje razlik v stopnji zaposlenosti in brezposelnosti žensk in
moških sta predvidena dva ukrepa:
– izvajanje horizontalne politike enakih možnosti spolov v okviru aktivne politike zaposlovanja,
– izvajanje posebnih programov za spodbujanje zaposlovanja in delovne aktivnosti žensk v okviru
aktivne politike zaposlovanja.
Ocenjujemo, da sta predvidena ukrepa ustrezna za doseganje cilja. Opredelita, kako bosta
uporabljena dva osnovna pristopa doseganja enakosti spolov (horizontalni in uvedba posebnih
programov) na področju zaposlovanja in brezposelnosti. Dva predvidena kazalnika (1. Število in obseg
programov aktivne politike zaposlovanja, v katere je vključena najmanj polovica žensk in 2. Število in
obseg posebnih programov za spodbujanje zaposlovanja in delovne aktivnosti žensk v okviru aktivne
politike zaposlovanja) sta ustrezno določena za spremljanje izvajanja predvidenih ukrepov. Tretji
zapisani kazalnik (Statistični podatki) ni jasno zastavljen. Bilo bi dobro, če bi v tem delu bilo
eksplicitno določeno na podlagi katerih statističnih podatkov se bo ocenjevala učinkovitost ukrepov.
Za doseganje cilja povečanje samozaposlenosti žensk in ženskega podjetništva je predviden enukrep
(Izvajanje in podpora posebnim programom, ki spodbujajo samozaposlovanje žensk in žensko
podjetništvo) in dva kazalnika (Število in obseg posebnih programov, ki spodbujajo samozaposlovanje
žensk in žensko podjetništvo ter Statistični podatki). Prvi kazalnik je ustrezno določen za spremljanje
izvajanja predvidenih ukrepov, pri drugemu pa manjka eksplicitna opredelitev statističnih podatkov,
na podlagi katerih se bo ocenjevalo učinkovanje ukrepov.
Za doseganje cilja zmanjšanja vertikalne in horizontalne segregacije ter razlik v plačah žensk in
moških so predvideni štirje ukrepi: 1. Izvajanje horizontalne politike enakih možnosti spolov v okviru
aktivne politike zaposlovanja; 2. Spodbujanje žensk in moških za izobraževanje in zaposlovanje na
tistih področjih, kjer so ženske oziroma moški manjšinsko zastopani; 3. Izvajanje in podpora
posebnim programom za pospeševanje poklicnega napredovanja žensk in njihove zastopanosti na
vodilnih položajih; 4. Analiziranje vzrokov za razlike v plačah ter uvedba mehanizmov za njihovo
odpravljanje ter trije kazalniki (Število in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, v katere je
vključena najmanj polovica žensk; Število in obseg posebnih programov za spodbujanje žensk v
okviru aktivne politike zaposlovanja; Statistični podatki). Ocenjujemo, da so ukrepi ustrezno določeni
za dosego cilja, da pa bi pri določanju kazalnikov učinkovitosti izvedbe ukrepov bilotreba razmisliti o
spremembah. Ker vemo, da se izobraževanj praviloma udeležuje vedno več žensk kot moških, bi bilo

14
bolj ustrezno, če bi s kazalniki merili udeležbo moških in določenih skupin žensk (starejše, dolgotrajno
brezposelne, migrantke, Rominje, in dr.).Bolje bi bilo, če bi se drugi kazalnik nanašal na oba spola (za
ocenjevanje drugega ukrepa) ter določili kazalniki oz. eksplicitno določili statistični podatki, ki bi
omogočali lažje spremljanje izvajanja tretjega in četrtega ukrepa in ocenjevanje dejanskih učinkov
ukrepov na življenje žensk in moških(koliko oseb, ki se je udeležilo izobraževanj se je kasneje tudi
zaposlilo).
Za doseganje strateškega cilja II) Kakovostno delovno okolje brez vseh oblik nadlegovanj oz.
posebnega cilja Boljšega preprečevanja in obravnave spolnega in drugega nadlegovanja v delovnem
okolju je določenih pet ukrepov: 1) Strokovna podpora delodajalkam oziroma delodajalcem pri
oblikovanju politik proti spolnemu in drugemu nadlegovanju ter spodbujanje k sprejemu teh politik;
2)Informiranje in ozaveščanje strokovne in širše javnosti o spolnem in drugem nadlegovanju na
delovnem mestu ter možnih postopkih v primerih nadlegovanja; 3) Vzpostavitev in spremljanje
kazalnikov EU o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu; 4) Analiziranje in raziskovanje pojavnosti
in oblik nadlegovanja na delovnem mestu ter sprejetje mehanizmov za njihovo odpravljanje; 5)
osredotočenje inšpekcijskega sistema na različne oblike nadlegovanj, metode njihovega spremljanja
in obvladovanja. Za spremljanje izvajanja teh ukrepov so predvideni štirje kazalniki: Število in oblike
podpor delodajalkam oziroma delodajalcem pri oblikovanju politik proti spolnemu in drugemu
nadlegovanju; Število objavljenih prispevkov v medijih o primerih nadlegovanj in možnih postopkih
obravnave nadlegovanj; Raven vzpostavitve in spremljanja kazalnikov EU o spolnem nadlegovanju na
delovnem mestu; Število inšpekcijskih pregledov, osredotočenih na nadlegovanje. Ocenjujemo, da so
ukrepi za dosego cilja določeni ustrezno in natančno kar velja tudi za kazalnike, ki omogočajo tako
spremljanje izvajanja ukrepov kot tudi dejanskih sprememb/učinkov nastalih na podlagi ukrepov. Bilo
bi dobro, da bi tudi za četrti ukrep bil oblikovan ustrezen kazalnik.
Za doseganje Lažjega usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je določenih pet ukrepov (1.
Izvajanje in podpora posebnim programom, namenjenih usklajevanju poklicnega in zasebnega
življenja; 2. Spodbujanje delodajalk oziroma delodajalcev k omogočanju usklajevanja poklicnih in
zasebnih oziroma družinskih obveznosti zaposlenih, in sicer, z bolj fleksibilnimi oblikami dela, s
prilagojenim urnikom dela in dodatnimi usposabljanji, za oba spola; 3) Izvajanje in podpora
raziskavam o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških ter o pomembnosti in
dodani vrednosti takšnega delovnega okolja; 4) Uvedba tekmovanja za družini prijazno podjetje;
5)Vzpostavitev in spremljanje kazalnikov EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Za
spremljanje izvajanja teh ukrepov so predvideni ustrezni kazalniki (Število in obseg posebnih
programov, namenjenih usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; Število in oblike spodbud
delodajalkam oziroma delodajalcem k omogočanju usklajevanja poklicnih in zasebnih oziroma
družinskih obveznosti zaposlenih; Število raziskav o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja
žensk in moških ter o pomembnosti in dodani vrednosti takšnega delovnega okolja; Izvedba
tekmovanj za družini prijazno podjetje; Raven vzpostavitve in spremljanja kazalnikov EU o
usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja) na podlagi katerih bo mogoče spremljanje izvajanja
ukrepov kot tudi dejanskih sprememb/učinkov nastalih na podlagi ukrepov.
Za doseganje cilja Izboljšanje javnih in podpornih storitev za zagotavljanje usklajevanja poklicnega
in družinskega življenja sta določena dva ukrepa 1) Razvijanje obstoječih in uvajanje novih
programov ter storitev varstva otrok, prilagojenih različnim potrebam staršev in otrok in 2) Razvijanje
obstoječih in uvajanje novih programov ter storitev za skrb starejših in drugih pomoči potrebnih

15
družinskih članic in članov) ter trije kazalniki (Število in obseg posebnih programov in storitev varstva
otrok, prilagojenih različnim potrebam staršev in otrok, Število in obseg posebnih programov in
storitev za skrb starejših in drugih pomoči potrebnih družinskih članic in članov; Statistični podatki).
Ocenjujemo, da sta cilja ustrezno in natančno določena kar velja tudi za dva kazalnika. Bilo bi
dobro,če bi bili eksplicitno določeni statistični podatki, na podlagi katerih bi bilo možno ocenjevanje
dejanskih učinkov ukrepov na življenje žensk in moških.
Lahko ugotovimo, da so na področju dela določeni ukrepi, ki dobro naslavljajo navedene cilje in jih
večinoma tudi konkretizirajo. Ukrepi so ustrezno opredeljeni, lahko pa bi se razmislilo o tem, ali bi
kazalo pri vseh ciljih poiskati načine, kako konkretizirati oba osnovna pristopa politike enakosti spolov
(horizontalnega in posebnih programov). V štirih periodičnih načrtih so ukrepi v glavnem ustrezno
konkretizirani v aktivnostih, glede na analizo stanja vsakih dveh let. V analizah se naslavljajo pereči
problemi področja (med temi bolj izpostavljeni: položaj mladih žensk na trgu delovne sile, posebej v
povezavi s materinstvom, samozaposlovanje žensk, nadlegovanje na delovnem mestu, skrajšan
delovni čas in zaposlovanje za določen čas, karierne možnosti, usklajevanje plačanega dela in
skrbstvenih obveznosti, vpliv krize). Predvidene aktivnosti naslavljajo nekatere probleme bolje
(inšpekcijski nadzor na področju diskriminacije in nadlegovanja, pridobivanje in analiza podatkov,
ozaveščanje in informiranje na področju diskriminacije, usklajevanja poklicnega in zasebnega
življenja), druge slabše in v glavnem samo skozi horizontalni pristop. Za pohvaliti je zelo sistematično
ukvarjanje z nekaterimi problemi (npr. spolno nadlegovanje) na katerem se je v osmih letih celovito
in skozi različne aktivnosti naslavljalo problematiko. Opozoriti pa je treba, da nekateri problemi, ki se
v analizah večkrat ponovijo (npr. razkorak pri zaposlovanju s krajšim delovnim časom in zaposlovanje
za določen čas, razlike v plačah) niso naslovljeni z ukrepi/aktivnostmi in bo tem treba posvetiti več
pozornosti v prihodnje. Pri nekaterih ukrepih smo opazili neustrezne konkretizacije in na analizi
področja neutemeljene ukrepe/aktivnosti ter neustrezno umeščenost ukrepov glede ciljne
usmerjenosti v periodična poročila. Omenimo nekaj primerov. Pri Spodbujanju podjetništva s
subvencijami za samozaposlitev, kjer je predvidena 40 % udeležba žensk, je glede na stanje
(dolgoletno pod tretjinsko zastopanost žensk med samozaposlenimi) določena nerazumljivo nizka
udeležba žensk, ki zagotovo ne bo pripomogla k zmanjševanju spolne vrzeli na tem področju. Prav
tako ni jasno, zakaj bi »celovita promocija za razvoj podjetništva in podjetniške kulture« brez
ustrezne osredotočenosti na ženske pripomogla k cilju povečanja samozaposlenosti žensk. V ukrep, ki
je del rednega dela MGRT/JAPTI ni ustrezno integrirano načelo enakosti spolov. Tudi iz periodičnih
poročil je razvidno, kdaj je šlo za posebne ukrepe usmerjene na ženske, kdaj pa za izvedbo ukrepa
brez integracije načela enakosti, ki kot taka ni imela učinka na enakost spolov.
Na neustrezno konkretizacijo ciljev na tem področju opozarja tudi ena anketirana oseba:
»Konkretizacija spodbujanja žensk v podjetništvu in zmanjšanja stopnje brezposelnosti žensk se
osredotoča zgolj na večjo udeležbo žensk v posameznih aktivnostih. Takšni ukrepi so v posmeh
dejanskemu spreminjanju stanja. Znano je, da se ženske v največji meri odzivajo na usposabljanje,
izobraževanje, še posebej med brezposelnimi, in je zato ukrep oz. aktivnost že vnaprej uspešna. V
resnici se na področju n.pr. spodbujanja podjetništva žensk in tudi ostalih ni zgodilo nič, tudi državni
organi tega področja niso želeli uvrstiti v Državni program razvojnih prioritet in investicij 2014-2020,
ko smo dajali mnogi konkretne predloge, vse s področja enakosti spolov in enake obravnave žensk in
moških, pa do zdaj od tega nič; še več, ne razumejo, zakaj bi to sploh bilo potrebno.«

16
Razen zelo indirektnega dolgoročnega vpliva, ni jasno, kako bo »spremljanje in razvijanje kurikula za
vrtce z vidika enakosti spolov« (ki je nedvomno pomembno za doseganje enakosti spolov v družbi)
prispevalo k razvijanju storitev varstva otrok, ki bi se prilagajali potrebam staršev in otrok v smislu
lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Glede na to, da se o isti aktivnosti poroča v
drugem delu poročila, bi bilo smiselno opustiti podvajanje informacij.
Umeščenost aktivnosti Javni razpis za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu
dela v ukrepe, ki naj bi prispevali k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja je upravičena samo
v delu, ki se nanaša na del aktivnosti prijaviteljev, rezultat pa je usmerjen k doseganju enakih
možnosti zaposlovanja/povečanje (samo)zaposlovanja.
V dveletnih poročilih so podane informacije različne kakovosti. Nekateri deli poročil so zelo
informativni in prispevajo k spremljanju izvedbe ukrepov in oceni njihovih učinkov (npr. poročanje o
delovanju svetovalnega telefona UEM, poročila o opravljenem ozaveščanju na posvetih, konferencah,
okroglih mizah v organizaciji UEM, del poročil o aktivnostih v okviru APZ, del poročil o spodbujanju
ženskega podjetništva, poročila o aktivnostih, ki naslavljajo problematiko spolnega nadlegovanja ter
usklajevanja poklicnega in družinskega življenja). Nekateri deli poročil pa ne predstavijo jasno, kako
so bili izvedeni ukrepi/aktivnosti in ne prispevajo k oceni, koliko je izvedba prispevala k enakosti
spolov. Primeri tega so deli poročil o delu Inšpektorata RS za delo in del poročil o ozaveščanju o
diskriminaciji (npr. poročanje o projektih/programih financiranih iz Operativnega programa razvoja
človeških virov).
Treba bi bilo razmisliti o pripravi standardiziranega vprašalnika/posebnih ukrepov prilagojenih
instrumentom spremljanja izvedbe ukrepov/aktivnosti, ki bi olajšali poročanje. Pri poročanju o
izvedbi aktivnosti v okviru APZ, bi bilo koristno povsod imeti podatke o učinkih vključenosti v različne
programe (o zaposlovanju udeleženk in udeležencev po končanem programu).
Celovitost zastavljenih ciljev/področja
Področje dela je zelo celovito zastavljeno v Resoluciji. Menimo, da ne potrebuje dodane širitve.
Tematike in problemi, ki so šibko ali sploh niso naslovljeni, vplivajo pa na položaj moških in žensk na
področju dela in so povezani z drugimi osebnimi okoliščinami (kot so starost, spolna orientacija,
invalidnost, nacionalna ali verska pripadnost in dr.) bi morale svoje mesto najti v prihodnjem
strateškem dokumentu z upoštevanjem intersekcijske perspektive, ki omogoča analizo presečišč
dejavnikov družbenih neenakosti (in posledično ustrezno ukrepanje).
Strateški cilji na področju so zastavljeni jasno in celovito. Dobro je, da Resolucija upošteva tako
plačano kot neplačano delo in njuno povezanost ter spolno določenost delitve dveh oblik dela. V
prihodnosti je treba posvetiti pozornost temu, da doseganje enega cilja ne vpliva negativno na
doseganje drugega (npr. da cilj večjega zaposlovanja žensk ne bo v nasprotju s ciljem spodbujanja
zaposlovanja na področjih, kjer so ženske/moški manjšinsko prisotni kot je npr. z določanjem 90%
udeležbe žensk pri zaposlovanju pripravnikov na področju socialnega varstva).
Za ukrepe na področju dela so določeni nosilci: MDDSZ , UEM, MG, MVZT, MŠŠ. Ocenjujemo, da je
zaradi večrazsežnosti problematike ustrezno, da je za nosilce določeno več ministrstev in takrat
samostojni UEM.

17
Na področju dela in zaposlovanja so v primerjavi z drugimi področji bolj natančno določeni viri
sredstev za izvajanje ukrepov nacionalnega programa. Višina sredstev za posebne ukrepe na tem
področju je višja v primerjavi z drugimi področji (Resolucija, str. 9-10).
Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike
K ocenjevanju učinkov ukrepov in aktivnosti Resolucije na področju dela lahko prispeva primerjava
kazalnikov stanja na trgu delovne sile (nekaterih, ki so navedeni v Resoluciji in periodičnih načrtih in
drugih, European Commission, 2010; Enege, 2013) na začetku in ob koncu obdobja obstoja
Resolucije.
Stopnja zaposlenosti v starostni skupini 15-64 let je v letu 2012 bila nižja za ženske (60,9 %) kot za
moške (67,7 %). Razlika med spoloma je bila tako 6,9 odstotne točke v letu 2012, kar je še vedno
precej manj kot v povprečju EU - 28 (11,1 odstotne točke) in manj kot leta 2005, ko je bila razlika med
stopnjo zaposlenosti žensk (61,3 %) in moških (70,4 %) 9,1 odstotne točke. Leta 2005 je med
zaposlenimi osebami bilo 53,0 %moških in 47,0% žensk, leta 2012 pa 53,4 % moških in 46,6 % žensk.
Stopnja zaposlenosti mladih (v starostni skupini 15-24 let) je bila v letu 2012 30,4 % za moške in
23,7% za ženske, kar je bistveno manj v primerjavi z letom 2005, ko je bila 38,0 % za moške in 34,%
za ženske. Razlika med spoloma zaposlenosti v tej starostni skupini se je od leta 2005, ko je bila 4
odstotne točke zvišala na 6,7 odstotne točk v 2012 in je višja od povprečja EU-27 (4,0 odstotne
točke). Stopnja zaposlenosti starejših (v starostni skupini 55-64 let) je bila v letu 2012, 25,0 % za
ženske in 40,7% za moške. Leta 2005 je bila zaposlenost žensk v tej starosti 18,5 %, moških pa 43,1 %.
Zmanjševanje še zelo velike razlike po spolu je torej posledica zvišanja zaposlenosti starejših žensk (za
6,5 odstotne točke) in znižanja zaposlenosti starejših moških (za 2,4 odstotne točke).
Podatki o segregaciji po spolu na trgu delovne sile kažejo, da se je ta nekoliko znižala po poklicih (od
27,3 % leta 2005 na 26,6 leta 2012) in nekoliko povečala po sektorjih (od 18,0 % leta 2005 na 19,5 %
leta 2012).
Stopnja brezposelnosti žensk (v starostni skupini 15-74) je bila 9,4 % v letu 2012, kar je bilo za 1
odstotno točko več kot pri moških v tej starostni skupini (8,4%). Leta 2005 je bila brezposelnost žensk
(v starostni skupini 15 +) 6,1 % in moških 7,0 %. Razlika je bila 0,9 odstotne točke. Med registrirano
brezposelnimi osebami je leta 2005 bilo 50, 4 % moških in 49,6 % žensk, leta 2012 pa 52,6 % moških
in 47,4 % žensk.
Brezposelnost mladih (starih 15- 24) je bila v letu 2012 21,0% za ženske in 20,3 % za moške. Leta
2005 je bila brezposelnost mladih žensk 17,8 %, mladih moških pa 14,5 %. Tako je razlika
brezposelnosti mladih med spoloma spremenila od 3,3 odstotne točke leta 2005 na manj kot
odstotno točko (0,7) leta 2012. Do razlike je prišlo zaradi večjega naraščanja brezposelnosti za mlade
moške v primerjavi z mladimi ženskami. Razkorak v brezposelnosti med spoloma za mlade je leta
2012 v Sloveniji nižji kot je v povprečju EU 28 (1,4 o.t.).
Stopnja brezposelnosti pri starejših (starostna skupina 55-64) je bila leta 2011 nižja za ženske (4,0 %)
kot za moške (7.5 %) v tej starostni skupini. V primerjavi z letom 2005, ko je bila brezposelnost
starejših žensk 2,4 %, starejših moških pa 5,0 %, se je razlika po spolu povečala z 2,6 o.t. na 3,5 o.t.

18
Stopnja samozaposlenosti je bila leta 2012 15,3 % moške in 7,3 % za ženske. Leta 2005 je bilo med
samozaposlenimi osebami samo 26,2 % žensk, leta 2012 pa je udeležba žensk 30,6%. Primerjava
števila samozaposlenih oseb po spolu kaže, da je število samozaposlenih moških v sedmih letih
naraslo za 3.488, število žensk pa za 3.470. Vmesne preverbe so kazale, da se je v letih, ko so se že
izvajali ukrepi in aktivnosti na področju pospeševanja ženskega podjetništva dejanski podatki kazali
slabe rezultate – npr. leta 2007 je število samozaposlenih moških naraslo za 7,2 o.t., odstotek
samozaposlenih žensk pa samo za 1,5 o.t. (SURS, 2008).
Ženske ostajajo bolj prisotne kot moški v prekarnih zaposlitvah. Leta 2005 je bilo 19,3 % žensk in
15,7 % moških zaposlenih s pogodbami za določen čas, leta 2012 pa bilo tako zaposlenih 18,7 % žensk
v primerjavi s 15,7 % moških zaposlenih na pogodbah za določen čas (kar je zmanjšanje od leta prej,
ko je bilo s pogodbami za določen čas zaposlenih 19,9 % žensk in 16,5 % moških). To je za oba spola
več v primerjavi s povprečjem EU - 28 (13,3% in 14,2 %).
Razlika med spoloma se je povečala pri zaposlovanju s krajšim delovnim časom. Leta 2005 je bilo 7,2
% moških in 11,1 % žensk zaposlenih s krajšim delovnim časom, medtem ko je v letu 2012 tako
zaposlenih 13,1 % žensk v primerjavi z 7,0 % moških. Na splošno je stopnja dela s krajšim delovnim
časom za ženske v Sloveniji nižja od povprečja EU - 28 (9,4 % za moške in 32,5 % za ženske). Tako je
stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji merjene z ekvivalentom polnega delovnega časa 57,6% v letu
2012 značilno višja od povprečja EU - 28 (50,0%). Toda, ker se je v prejšnjem obdobju ta feminizirana
oblika dela, ki nudi slabšo zaščito v času gospodarske recesije, večje tveganje revščine in socialne
izključenosti, povečevala (ta trend je ustavljen šele leta 2012), ji je treba v prihodnje posvetiti
posebno pozornost.
Delovni čas moških in žensk se nekoliko razlikuje in se ta razlika malo spreminja skozi obdobje.
Povprečno tedensko število običajno opravljenih delovnih ur je bilo leta 2007, 40,7 za moške in 38,8
za ženske, leta 2011 pa 40,1 za moške in 38,3 za ženske. Veliko večje razlike so med spoloma v
vključenosti v neplačano delo (gospodinjsko in skrbstveno). O večji obremenjenosti žensk pri
usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja govorijo podatki Pete evropske študije o delovnih
razmerah o delavcih, ki delajo (indeks plačanega in neplačanega dela) nad 70 ur na teden. Pri številu
ur (plačanega in neplačanega) dela obstaja velika razlika med spoloma, saj 17,3 % moških in kar 41 %
žensk dela več kot 70 ur na teden (Kanjuo Mrčela in Ignjatović, 2012).
Razlika v plačah med spoloma je po podatkih Eurostata v Sloveniji leta 2005 bila 8%, leta 2011 pa je
znašala 2,3%, in je bila med najnižjimi v Evropi (16,2% je povprečje EU-27) . Po podatkih Statističnega
urada Republike Slovenije je povprečna mesečna bruto plača žensk v letu 2011 dosegala 95,4% plače
moških (SURS, 2012). SURS opozarja, da gre za povprečne vrednosti. Razlike po poklicih in sektorjih
dejavnosti so bistveno višje. Razen tega, analize zniževanja plačne vrzeli v obdobju gospodarske krize,
kažejo, da je na to vplivalo zniževanje zaposlenosti žensk z najnižjimi plačami, kar je povzročilo dvig
povprečne plače žensk (MDDSZ, 2012). Zato lahko pričakujemo, da se bo v prihodnosti plačna vrzel
povečala.
Intervjuvana strokovnjakinja je kot prioritetni cilj v naslednjem obdobju na področju dela predlagala
»… enako plačo za enako delo ali delo enake vrednosti, to je prvo. In tudi recimo statistike, saj to je
bila ena od zahtev, da se bolj izčistijo podatki. Da se točno vidi tudi kakšne so razlike tudi znotraj
strukture plače, ne samo zamegljeno povprečje znotraj katerega si potem vsak misli svoje in se

19
tolažijo. Ker je res zelo zaskrbljujoče, da na ravni Slovenije razlik skoraj ni in smo najboljši, ko pa se
pogleda področje dejavnosti, so pa razlike tudi do 30%; to je pač nesprejemljivo.«(intervjuvanka 4).
Bolj natančne obstoječe analize kažejo, da je situacija bistveno drugačna od tega, kar kažejo podatki
o povprečni plačni vrzeli. Analiza podatkov o zaslužkih moških in žensk v obdobju od 1993-2007 je
pokazala, da je glede plač v Sloveniji prišlo do precejšnjega povečanja neenakosti med spoloma in da
so v obdobju od 2003-2007 moški v povprečju zaslužili okoli 23 odstotkov več kot ženske in 18
odstotkov več kot ženske, ki opravljajo enako delo za istega delodajalca. Analiza je pokazala, da
ženske zaslužijo precej manj, ko opravljajo isto delo za istega delodajalca tudi v javnem sektorju
(Penner et al. , 2012).
Čeprav podatki o formalnem otroškem varstvu, kažejo, da zajema več otrok v Sloveniji kot v
povprečju EU-27 v vseh treh starostnih skupinah: 37% otrok mlajših od 3 let (v primerjavi s 30% v EU-
27 ) , 92% otrok, starih od 3 do šoloobvezne starosti ( v primerjavi v EU-27 84% ) in skoraj vsi (100%)
otroci, stari od šoloobvezne starosti do 12 let (v primerjavi z 96% v EU-27 ) v letu 2011, je za
opozoriti, da se je razlika po spolu glede vpliva starševstva na zaposlenost povečala v obdobju od
leta 2005 (ko je bil vpliv za ženske -2,5 % in za moške -11,9%) do leta 2012 (ko je bil vpliv za ženske -
1,6 % in za moške -15,2 %). Na enakost spolov glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
bo, glede na starajočo se populacijo in tradicionalno določene skrbstvene vloge zelo vplivala
institucionalna podpora skrbi za starejše. Podatki kažejo, da bo temu treba posvetiti večjo pozornost
kot do sedaj (Dernovšek in Šprah, 2009; Kanjuo Mrčela, 2010; SURS, 2011).
O integraciji načela enakosti spolov na področju dela in uresničljivosti ciljev zapisanih v Resoluciji
govori prisotnost do spola občutljivega pristopa v drugih vladnih dokumentih. Nekajletna analiza
programskih razvojnih dokumentov s stališča enakosti spolov na področju dela in zaposlovanja je
pokazala poslabšanje na tem področju. V prvi polovici obdobja, čeprav nikoli sistematično, je
področje enakosti spolov bilo bolj prisotno in obravnavano v dokumentih kot v drugi polovici
obdobja. Nacionalni reformni programi so na začetku obdobja vsebovali več za enakost spolov
pomembnih informacij. NRP 2005 je imel prilogo, ki je vključevala številne po spolu ločene statistike,
kasnejši dokumenti so vsebovali vsaj nekaj po spolu ločenih statističnih podatkov in informacij;
poročila, ki so imela poglavja o zaposlovanju (npr. v letu 2008 ) so med drugimi temami, obravnavala
enake možnosti, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter preprečevanje diskriminacije na
trgu dela. Na začetku obdobja so dokumenti določali posebne ali splošne cilje povezane s spolom
(npr. v letu 2005 "da se ohrani zaposlenost žensk najmanj dva odstotka višje od povprečja EU - 15 do
leta 2008 in doseže povprečja EU-15 pri zaposlenosti moških v dveh letih", "zmanjšati diskriminacijo
zaradi spola pri zaposlovanju in delu ", "zmanjšati razlike v stopnji zaposlenosti in brezposelnosti
žensk in moških, povečanje samozaposlovanja žensk in ženskega podjetništva ter zmanjšanje
vertikalne in horizontalne segregacije ter razlik v plačah"; v letu 2008 – »zagotavljanje enakih
možnosti obeh spolov in preprečevanje diskriminacije na trgu dela je treba uporabiti "horizontalno v
vseh ukrepih"). Kasnejši reformni dokumenti (NRPji in Slovenska izhodna strategija v letu 2010) niti
ne omenjajo Resolucije in periodičnih načrtov/poročil. Integracija načela enakosti spolov je bila
popolnoma odsotna v NRP 2011-2012, enakost spolov pa je izrecno upošteva v slovenskem NPR 2013
le glede izenačitve upokojitvene starosti za moške in ženske pri reformi pokojninskega sistema.
Nacionalni reformni program 2011-2012, ki obravnava pomembna vprašanja za ženske in moške na
trgu dela (npr. problemi izključenosti starejše in mlajše populacije, povezanost problematike visokega
šolstva in zaposlovanja) ne posveča nobene pozornosti spolno občutljivi analizi teh vprašanj. NPR ne

20
obravnava problemov segregacije izobraževanja, plačanega in neplačanega dela in usklajevanja
poklicnega in zasebnega življenja, kar so ovire za doseganje enakosti spolov na trgu delovne sile.
Dokument ne obravnava spolno občutljivih konceptov in problemov, kot so varna prožnost,
segmentacija trga dela, vlaganja v človeške vire ali katero koli drugo problemsko območje, kjer bi bila
potrebna integracija načela enakosti spolov v smislu doseganja enakosti spolov kot tudi drugih
začrtanih ciljev. Slovenski nacionalni program reform 2013 določa nacionalne cilje, povezane s
krovnimi cilji strategije Evropa 2020, vendar se nobeden od ciljev ne razčleni po spolu. Ni spolno
občutljive analize kateregakoli vprašanja in nobene informacije ali statistike razčlenjene po spolu.
Podatki o položaju žensk in moških na trgu dela v Sloveniji kažejo nekatere premike glede enakosti
spolov v zadnjih osmih letih, vendar pa so razlike med spoloma še vedno precejšnje, kar zahteva
nadaljnje ukrepe in aktivnosti. Ta analiza kaže tudi, da bi bila uporaba horizontalnega načela enakosti
spolov v politike in ukrepe sama nezadostna za doseganje enakosti spolov na trgu dela. Še vedno so
potrebni ukrepi in politike namenjeni neposredno k nadaljnjem zmanjšanju razlik po spolu na tem
področju (posebej glede segregacije in razlik v plačah). Razlikovanje po spolu in razlike v plačah so
povezani tudi s segregacijo neplačanega in skrbstvenega dela (Kanjuo Mrčela in Černigoj Sadar,
2011). Preobremenjenost žensk je treba upoštevati pri nadaljnjem oblikovanju politik in ukrepov na
področju enakosti spolov. Poslabšanje glede vidnosti in upoštevanja načela enakosti spolov v vladnih
reformnih dokumentih od leta 2005 je zaskrbljujoča, saj kaže na manjšo zavezanost načelu in politiki
enakih možnosti.
V Socialnih sporazumih za leta 2003-2005 in 2006-2008 je bila izražena podpora integraciji načela
enakosti spolov. V socialnem sporazumu za obdobje 2006-2008 so enake pravice moških in žensk
omenjene v delih, ki se nanašajo na zaposlovanje in plačilno politiko, medtem ko so bili posebej
omenjeni usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti in enakih možnostih ter spoštovanje
raznolikosti (ki predvideva podporo ustreznih nevladnih organizacij, ki razvijajo dejavnosti za
preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje neposredne in posredne diskriminacije, ki podpirajo ženske
podjetnice, izobraževanje in usposabljanje žensk, zmanjševanje segregacije in neenakosti v plačah in
izvajanje zakonodaje o enakih možnostih).
3.3 DRUŽBA ZNANJA

Sama tema je dobro izpostavljena in predstavljena v Resoluciji, in predstavlja eno od pomembnih
področij za uveljavljanje enakosti možnosti moških in žensk. Sklada se z usmeritvami in poudarki
Evropske Komisije, ki poudarja družbo znanja v svojih strateških dokumentih, kot je Lizbonska
strategija in Strategija 2020.
Področje VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT
Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Resolucija na področju vzgoje, izobraževanja in športa jasno predstavi ključne težave in probleme,
pomembne z vidika doseganja enakosti žensk in moških.
Jasnost in konkretizacija ciljev

21
Splošna/strateška cilja na tem področju sta dva: (1) vzgoja za enakost spolov ter spodbujanje enakih
možnosti moških in žensk ter (2) enake možnosti moških in žensk v športu. Posebni cilji na področju
so trije: (1) zmanjšanje neenakosti in preseganje stereotipnih družbenih vlog s sistematično
vključitvijo vidika enakosti spolov v načrtovani in izvedbeni kurikulum, učna gradiva ter programe
strokovnega izpopolnjevanja na področju vzgoje in izobraževanja; (2) zmanjšanje segregacije zaradi
spola v vzgojno-izobraževalnih programih na srednješolski in visokošolski stopnji ter v različnih šolskih
in obšolskih programih; (3) zmanjšanje neenakosti v športu in izboljšanje dostopa žensk in moških do
športnih aktivnosti. Prva dva cilja sta vsebinsko primerna in jasno opredeljena, ter dovolj fokusirana
na specifična področja znotraj vzgoje in izobraževanja (tj. kurikulume in učna gradiva; ter segregacija
v vzgojno-izobraževalnih programih). Nasprotno pa zadnji cilj ni dovolj jasno opredeljen, saj naslavlja
le splošno povečanje dostopa do športnih aktivnosti, kar ne omogoča uvedbe jasnih ukrepov.
Dobrodošlo bi bilo cilj bolj jasno vezati na morda profesionalno športno udeležbo ter na vprašanja
rekreativnih športov.
Na splošno menimo, da bi bila morda koristna še nekoliko bolj jasna kvantifikacija ciljev (na primer
povečanje deleža žensk v vzgojno-izobraževalnih programih, ki veljajo za 'moške' in obratno za
določeno opredeljeno število odstotnih točk). S tem bi na podlagi natančno določenih kazalnikov
lažje merili doseganja tega cilja. Predlagamo tudi, da se premisli o smiselnosti dvostopenjskega
podajanja ciljev, ki ne omogoča večje jasnosti in fokusa, ampak vpliva na večji obseg in pogosto
repetitivnost besedila Resolucije.
Ustreznost ukrepov in kazalnikov
Za doseganje posebnih ciljev je na področju vzgoje in izobraževanja navedenih več ukrepov. Za prvi
posebni cilj so navedeni štirje ukrepi in sicer: (1) oblikovanje priporočil za vzgojitelje in učitelje, kako
vključiti vzgojo za enakost spolov pri vseh predmetih; (2) vzpostavitev standardiziranega postopka za
preverjanje učnih gradiv z vidika enakosti spolov; (3) dopolnitev meril za potrjevanje učbenikov z
vidika enakosti spolov; (4) uvedba sistematičnega izobraževanja pedagoškega kadra za enakost
spolov. Vsi ti ukrepi so zelo jasni in konkretizirani, ter omogočajo konkretne izvedbene aktivnosti, ki
so z njimi jasno povezane ter sleditev, ali so bili uresničeni. Za drugi posebni cilj sta bila opredeljena
dva ukrepa: (1) spodbujanje štipendiranja dijakinj in študentk v programih, kjer prevladujejo moški
(in obratno) ter (2) izvajanje programov za usmerjanje žensk v programe in druge dejavnosti, kjer je
pretežno zastopan ženski oziroma moški spol. Oba ukrepa sta jasno opredeljena in ustrezata
zastavljenemu cilju, vendar pa je njihova realizacija nekoliko šibka, saj na podlagi nekaterih
periodičnih poročil lahko ugotavljamo, da ukrepi niso konkretizirani v posameznih aktivnostih (na
primer prvi ukrep nima specifičnih aktivnosti v poročilu za leto 2008 in 2009), ali pa te aktivnosti ne
dosegajo pričakovane stopnje (drugi ukrep, ibid.).
Ukrepi so na področju vzgoje in izobraževanja jasno opredeljeni, kot tudi njihovi izvajalci. Ukrepi (in
aktivnosti) so v večji meri ustrezno konkretizirani v aktivnosti v dvoletnih načrtih. V periodičnih
načrtih so jasno razdelani tudi finančni načrti za izvedbo aktivnosti na področju vzgoje, izobraževanja
in športa. Poročila jasno poročajo o izvedbi opredeljenih aktivnosti in tako omogočajo ocenjevanje
tega, ali so bile aktivnosti izvedene kot je bilo predvideno ali ne. Slabše pa omogočajo oceno tega, ali
so bili cilji doseženi ali ne, saj so izbrani kazalniki dodani le kot priloga in niso vključeni v poročilo kot
del ocene ali ukrepov in uresničevanja ciljev Resolucije.

22
Na področju športa ukrepa za doseganje posebnih ciljev nista dovolj jasno opredeljena, da bi
omogočala spremljanje razvoja in napredka na tem področju, in sicer sta ukrepa dva: 1) spremljanje
položaja in pogojev udejstvovanja žensk in moških v športnih aktivnostih ter 2) spodbujanje enakih
možnosti moških in žensk v športu, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov in programov.
Spremljanje položaja težko štejemo kot ukrep, ki bi omogočal doseganje večje enakosti moških in
žensk, je pa zagotovo nujna podlaga za doseganje sprememb.Drugi ukrep ponavlja že opredeljen cilj
in ga ne konkretizira, da bi omogočil njegovo kvantifikacijo in spremljanje. Vendar pa so ti ukrepi v
periodičnih načrtih jasneje opredeljeni z aktivnostmi in uresničevanje teh aktivnosti je v poročilih
možno spremljati. V poročilu za leti 2008 in 2009 pa je področje športa izpuščeno.
Na področju vzgoje, izobraževanja in športa resolucija ponuja več kazalnikov. Na področju kazalnikov
ni jasnih opredelitev, s katerimi se želijo meriti/bodo merili izvajanje ukrepov (npr. kazalnik sprejem
poročil in navodil za vzgojitelje), s katerimi pa končne učinke (število dodeljenih štipendij v
programih, kjer prevladujejo moški in obratno), torej večanje enakosti možnosti žensk in moških. Vsi
kazalniki so zagotovo relevantni, vendar pa bi moralo biti bolj jasno določeno, kdaj se meri izvedbo
nekih ukrepov, kdaj pa doseganje končnega cilja opredeljenega v Resoluciji.
Kot kazalnik so navedeni tudi 'statistični podatki', pri čemer ni jasno opredeljeno, kateri statistični
podatki. To bi bilo priporočljivo bolj jasno opredeliti in se osredotočiti na majhno število mednarodno
že uveljavljenih kazalnikov.
Predlagamo, da se kazalniki, ki jih spremlja Resolucija usmerijo predvsem na merjenje končnega
stanja enakosti moških in žensk in ne toliko na merjenje samega izvajanja ukrepov, pri čemer naj bo
njihovo število majhno in jasno opredeljeno, kateri kazalniki bodo izbrani (tudi na podlagi dostopnih
statističnih podatkov). To bi omogočalo lažje spremljanje učinkov Resolucije in spremljanje položaja
žensk in moških v družbi. Periodični načrti pa lahko specifično opredelijo tudi spremljanje izvajanja
posamičnih aktivnosti, saj kazalniki za merjenje končnega učinka težko zaznajo spremembe v
enakosti možnosti, saj slednje niso takoj vidne in torej spremljanje izvajanja omogoča spremljanje
kratkoročnih ciljev.
Celovitost zastavljenih ciljev/področja
Področje vzgoja, izobraževanje in šport je dobro zajeto v Resoluciji, saj zajema tako predšolsko,
primarno, sekundarno in tudi terciarno izobraževanje, ter šport. Primerno se osredotoča tako na
izvajalce izobraževanj, ciljne skupine (dijaki in študentje) in tudi vsebine izobraževanj (kurikulume).
Menimo, da samo področje ne potrebuje dodane širitve, bi pa se lahko bolje povezalo na nekaterih
mestih tudi s področjem dela in vseživljenjskim izobraževanjem. Je tudi dobro umeščeno v širši
koncept znanja in v povezavi z znanostjo in raziskovanjem.
Kot že omenjeno pa področje športa ni jasno razdelano, kateri so ključni izzivi tega področja. Tu bi
bilo dobrodošlo osredotočiti se dodatno na področju rekreacije in povezati to področje z zdravim
življenjskim slogom, ter dodatno obravnavati področje profesionalnega športa.
Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike
Poročila o izvajanju Resolucije nudijo številne podatke kot prilogo, iz katerih lahko razberemo, kako
se dosega nekatere izmed ciljev. Poročila ponujajo veliko število kazalnikov, ki so v večini relevantni
za spremljanje doseganja ciljev. Na tem mestu ne bomo predstavili vseh, ampak le izbrane kazalnike.

23
Kot kažejo podatki je razviden visok delež ženskih diplomantk, ki je konstanten od leta 2005. Delež
diplomantk in diplomantov v starosti 30-34 let narašča tako med moškimi in ženskami in je med
ženskami v letu 2012 dosegel 49,6%, med moškimi pa 29,5%. S tem smo dosegli med ženskami cilj
Strategije 2020, tj. vsaj 40% z univerzitetno izobrazbo, med moškimi pa ta delež še ni dosežen (glej
tabelo 1 v prilogi).
Podatki o izobraževalnih trendih kažejo, da je delež žensk po področjih izobraževanja relativno
stabilen in ni opaziti večjih sprememb od leta 2005 do 2011. Ženske se še vedno najpogosteje
izobražujejo na področju humanistike (69% v 2011), izobraževanja (83% v 2011), zdravstva in
sociale(77% v 2011), ter družboslovja in prava (66%), medtem ko se jih najmanj izobražuje v tehniki,
gradbeništvu ipd. (25% v 2011) (glej tabelo 2 v prilogi).
Število doktorandk je podobno konstantno nižje od števila moških doktorandov, kljub temu da v
večini smeri prevladujejo študentke (z izjemo tehnike, gradbeništva ter znanosti, matematike in
računalništva). Tako je na primer v letu 2011 bilo med 391 doktorji in doktoricami znanosti 175
doktorandk (stari programi), medtem ko je bil delež izenačen med bolonjskimi doktorandi (26 žensk
in 26 moških v 2011) (glej tabelo 3 v prilogi).
Med štipendisti je višji delež žensk, ki pa je le rahlo narastel od leta 2007 (54%) do 2011 (56%). Delež
žensk je nekoliko višji po vseh vrstah štipendij z izjemo kadrovskih štipendij, kjer je delež moških višji
(v 2011 34% žensk) (glej tabelo 4 v prilogi).
Izobrazbena raven tako žensk kot moških se zvišuje, čeprav se ohranjajo razlike med spoloma tako
glede različnih stopenj kot tudi smeri izobraževanja. V letih 2005 do 2013 ni opaziti večjih sprememb
na področju vrste študija, kar še vedno kaže na neenakost, ki je posledično potem vidna tudi na trgu
delovne sile.
Področje ZNANOST IN RAZISKOVANJE
Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Jasnost in konkretizacija ciljev
Na področju znanosti in raziskovanja obstaja le en strateški cilj: enake možnosti žensk in moških v
znanosti in raziskovanju, in le en posebni cilj: zmanjšanje neenakosti žensk in moških v znanosti in
raziskovanju, kjer gre v bistvu za ponovitev in ne konkretizacijo cilja s posebnim ciljem. Tudi tu se
kaže nepotrebnost podvajanja ciljev, ki zmanjšuje jasnost in berljivost Resolucije. Cilje bi bilo morda
mogoče nekoliko bolj jasno opredeliti in tudi kvantificirati, kar bi olajšalo njihovo spremljanje in
končno vrednotenje doseganja samega strateškega cilja.
Priporočljivo bi bilo ločiti posamezna področja znotraj znanosti in raziskovanja in cilje temu ustrezno
spremeniti. Predvsem bi bilo treba posebne cilje ločiti na dveh področjih – visokošolskih akademskih
institucij (razmerja med rednimi profesorji in profesoricami, problem napredovanja žensk v
pedagoške nazive in na vodilne položaje v okviru teh institucij, vključenost problematike enakosti
spolov v pedagoški proces), ter raziskovalnih institucij (merila uspešnosti, kriteriji za pridobivanje
projektov, napredovanje žensk v raziskovalne nazive in na vodilne položaje v okviru teh institucij,
obseg raziskovanja na področju enakosti spolov).

24
Ustreznost ukrepov in kazalnikov
Ukrepi so opredeljeni štirje in sicer: (1) podpora programom za spodbujanje udeležbe žensk v
znanosti in raziskovanju; (2) podpora raziskavam na področju spola ter integracija načela enakosti
spola; (3) spremljanje kazalnikov EU o zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških na področju
znanosti in raziskovanja; (4) analiziranje in odpravljanje ovir s katerimi se znanstvenice soočajo pri
napredovanju.
Prva dva ukrepa za doseganje enakosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju sta jasno
zastavljena, pri čemer pa bi bila lahko zastavljena bolj ambiciozno z nekimi merljivimi cilji (npr. število
ali odstotek financiranih programov / raziskav). Eden od ukrepov – vzpostavitev in spremljanje
kazalnikov EU o zagotavljanju enakih možnosti – je šibko usmerjen na zmanjševanje neenakosti in
torej doseganje cilja, saj kot ukrep ne omogoča doseganja cilja, ampak le spremljanje položaja.
Periodični načrti ustrezno specificirajo cilje in ukrepe omenjene v Resoluciji. Pri tem se v Periodičnem
načrtu 2010-2011 pojavi še nov posebni cilj: Zmanjšanje neenakosti in preseganje stereotipnih
družbenih vlog v procesih izobraževanja, za katerega pa ni najbolj jasno, ali je specifično usmerjeno
na znanost in raziskovanje. V periodičnih načrtih so tudi opredeljeni finančni načrti za izvedbo
aktivnosti na tem področju. Poročila jasno poročajo o izvedbi opredeljenih aktivnosti in tako
omogočajo ocenjevanje tega, ali so bile aktivnosti izvedene kot je bilo predvideno ali ne.
Kazalniki so dobro izbrani, vendar bi morda za doseganje večjega učinka bilo dobrodošlo njihovo
večje kvantificiranje. Na primer, kazalnik 'povečanje deleža žensk v znanosti in raziskovanju', bi bil
lahko še bolj natančno opredeljen (za koliko naj bi se povečal ali morda kakšen je ciljni delež).
Tudi na tem področju nekateri kazalniki ne merijo doseganje končnega cilja (enakosti spolov na
področju), ampak izvajanje ukrepov (npr. kazalnik število aktivnosti za odpravo ovir v akademski
karieri znanstvenic). Problem teh kazalnikov je, da sama izvedba ukrepov ni nujno zagotovilo za
izboljšanje položaja (tj. zmanjševanje neenakosti), hkrati pa tudi ni jasno, koliko ukrepov bi bilo treba
izvesti, da bi s tem lahko trdili, da je bil cilj dosežen. Predlagamo torej, v kolikor je možno tudi
kvantifikacijo teh ciljev, saj so tudi slednji pomemben kazalnik dogajanja na posameznem področju.
Celovitost zastavljenih ciljev/področja
Samo področje je ustrezno opredeljeno in sicer se osredotoča na neenakosti med ženskami in
moškimi v podiplomskem študiju ter kasneje v akademski in raziskovalni karieri. Poleg tega opredeli
kot ključno tudi raziskovanje na področju enakosti možnosti moških in žensk. Zato menimo, da ne
potrebuje dodatne širitve.Pomembno pa bi bilo morda večjo pozornost nameniti ne le formalnim
okvirjem, ampak predvsem vsakodnevni praksi in udejanjanju programov, načrtov. Kot je na to
opozorila ena od intervjuvanih strokovnjakinj:
»Namreč problem je potem udejanjanje teh, problem je v udejanjanju tega pa problem,
pravzaprav, trdovratnosti, bi rekla, patriarhalne etike, da se premeščajo diskriminacije iz teh
odkritih oblik, ki jih zakon in Resolucija preprečujejo, na neke druge nivoje. (…)na tem nivoju
zakonsko pravnem so omogočene enake možnosti, ampak potem v prevajanju v prakso, je pa
veliko možnosti, da se zaobide.« (intervjuvanka 5)
To seveda ne velja le za področje znanosti, ampak je relevantno tudi za vsa ostala področja.

25
Ključni nosilci ukrepov na področju so UEM in MVZT. Menimo, da bi za doseganje ciljev na tem
področju bilo možno razširiti seznam ključnih akterjev tudi z visokošolskimi in raziskovalnimi
institucijami in njihovimi ključnimi vodilnimi organi.

Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike
Poročila ponujajo dober pregled stanja na področju visokega šolstva in raziskovanja. Opazen je visok
delež žensk med nižjimi raziskovalnimi in pedagoškimi nazivi (cca 40%), medtem, ko je delež žensk
nižji med imetniki in imetnicami najvišjih nazivov (npr. le 20% rednih profesoric, 29% znanstvenih
svetnic leta 2010/2011, in le nekoliko višji v letu 2011/2012). (glej tabelo 5 v prilogi).Vendar pa je
delež žensk med visokošolskimi učitelji narastel od leta 2005 do 2011 (glej grafikon 1 v prilogi).
Neenakomerna je tudi zastopanost žensk v odločevalskih in vodstvenih položajih. Tako v vodstveni
strukturi akademskih institucij prevladujejo moški (76% dekanov) (glej tabelo 6b v prilogi), Kot je
ugotovila Komisija za ženske v znanosti, vodijo komisije in teles ARRS pretežno moški, da pa njihova
sestava ustreza določilom v pravilniku (Poročilo Komisije za leto 2010).
Delež žensk zaposlenih v RRD se je med leti 2007 in 2011 rahlo zmanjšal (iz 38,7% na 36,5%), vendar
pa se je med raziskovalnim osebjem delež žensk povečal (iz 34,9% na 36,6%), pri čemer se je njihovo
število povečalo skoraj za 50% (iz 3049na4550) (glej tabelo 6 v prilogi).
Raziskava med doktoricami in doktorji znanosti je pokazala, da ženske kasneje v karieri vodijo
samostojen nacionalni projekt (v 10 letih po doktorati 33% žensk in kar 43% moških), redkeje se
usposabljajo v tujini (zaradi družinskih razlogov) in tudi pogosteje menijo da v raziskovanju prihaja do
diskriminacije zaradi spola (34% žensk in le 6% moških) (Komisija za ženske v znanosti 2011). To kaže
na še vedno ukoreninjene prikrite oblike diskriminacije.
Na področju znanosti obstajajo pomembni akterji, kot je na primer Komisija za ženske v znanosti, ki s
svojim delom pomembno prispevajo k večji vidnosti problema enakosti žensk in moških na tem
področju. Tako ekspertno telo lahko tudi predstavlja primer dobre prakse, ki bi ga lahko prenesli tudi
na druga ministrstva ter s tem povečali integracijo načela enakih možnosti v delo ministrstva.

Področje KULTURA, MEDIJI IN OGLAŠEVANJE
Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Resolucija na področju kulture, medijev in oglaševanja ustrezno predstavi stanje in opozori na
nekatere ključne probleme in izzive pri doseganju enakih možnosti obeh spolov na omenjenih
področjih. Enega ključnih problemov predstavlja pomanjkanje analiz in podatkov, kot so npr. o
zastopanosti žensk in moških v kulturnih poklicih, o razdelitvi javnih sredstev ustvarjalcem in
ustvarjalkam ter programom/projektom, ki spodbujajo enakost spolov. Mediji kot sektor kulture
imajo ključno vlogo pri soustvarjanju družbene realnosti, pri čemer Resolucija izpostavi, da mediji
pogosto stereotipno predstavljajo spolne vloge žensk in moških. Za področje kulture, medijev in
oglaševanja Resolucija opredeli en strateški cilj:
-  enake možnosti žensk in moških v kulturi in medijih.

26
Jasnost in konkretizacija ciljev
Strateški cilj doseganja enakih možnosti žensk in moških v kulturi in medijih je zelo splošen in
zajame dve področji navedeni v Resoluciji (medije, kultura), medtem ko je oglaševanje konkretizirano
v posebnem cilju. Za doseganje enakih možnosti v kulturi in medijih Resolucija opredeli dva posebna
cilja, 1) večja vključitev vidika enakosti spolov v kulturno politiko in 2) zmanjšanje stereotipnega
prikazovanja vlog žensk in moških v medijih in oglaševanju. Cilja se razlikujeta tako po obsegu kot
vsebinskemu poudarku, pri čemer se prvi osredotoča na integracijo načela enakosti spolov v kulturo
in je obsežnejši, medtem ko se drugi posebni cilj umešča v polje medijev in oglaševanja ter zajema le
reprezentacije spolov v medijih in oglaševanju. Zato bi veljalo razmisliti, na kakšen način bi še lahko
vplivali na večjo enakost spolov v medijih in oglaševanju tako glede medijskih in oglaševalskih vsebin
in politik (izobraževanje in ozaveščanje ustvarjalcev in ustvarjalk medijskih in oglaševalskih
vsebin,oblikovalk in oblikovalcev politik in dela v medijih in oglaševalskih agencijah)kot tudi
uravnotežene zastopanosti spolov procesih odločanja v medijih in oglaševanju. Predlagamo, da bi
posebne cilje na področju kulture, medijev in oglaševanja v prihodnje bolj konkretizirali in jih
razdelali: integracija načela enakosti spolov v kulturi, medijih in oglaševanju, delo in uravnotežena
zastopanost spolov v organizacijskih strukturah v medijih, kulturi in oglaševanju, ter pri ustvarjanju
vsebin potrebno vključevanje vidika spolov ter ustrezne reprezentacije spolov in enakosti spolov na
vseh treh področjih (kultura, mediji, oglaševanje).
Ustreznost ukrepov in kazalnikov
Za doseganje posebnega cilja Večje vključitve vidika enakosti spolov v kulturno politiko je določen
en ukrep:
- Razvijanje in vzpostavljanje mehanizmov za spremljanje in spodbujanje enakih možnosti spolov v
kulturi.
Ocenjujemo, da je ukrep ustrezen za dosego cilja, tj. večje vključitve vidika enakosti spolov v kulturno
politiko ob tem, da bi v prihodnje veljalo razmisliti o dodatnih ukrepih, saj je področje kulture zelo
široko in zajema različna podpodročja in politike. Resolucija opredeli dva kazalnika za merjenje
učinkovitosti predlaganega ukrepa 1) Predlog in izvajanje mehanizmov za spremljanje in spodbujanje
enakih možnosti v kulturi in 2) Statistični podatki. Kazalnika sta ustrezna, pri čemer naj opozorimo, da
kazalnik glede statističnih podatkov ne konkretizira, za katere podatke gre. Predlagamo, da bi v
prihodnje bolj natančno opredelili kazalnike, ki merijo učinkovitost zastavljenih ukrepov (npr.
statistični podatki o deležu financiranih programov/projektov iz javnih sredstev, ki vključujejo vidik
spola, podatki o deležu ustvarjalk in ustvarjalcev na vseh podpodročjih kulture in njihovega
financiranja glede na spol in podpodročje, itn.).
Za doseganje posebnega cilja Zmanjšanja stereotipnega prikazovanja vlog žensk in moških v medijih
in oglaševanju Resolucija opredeli dva ukrepa:
– podpora programom in projektom za spodbujanje medijev in oglaševalskih organizacij, da delujejo
v smeri odpravljanja stereotipov in spreminjanja vzorcev glede vlog žensk in moških ter njihovih
podob in vrednot,
– večja pozornost državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, da v informiranje in
ozaveščanje javnosti, kjer je to relevantno, vključijo tudi načelo enakosti spolov.

27
Ocenjujemo, da sta ukrepa za dosego cilja ustrezno zastavljena, pri čemer se prvi ukrep osredotoča
na medije in oglaševalske organizacije, drugi pa na vlogo države in lokalnih skupnosti. Kazalnika za
merjenje učinkovitosti predlaganih ukrepov sta dva, 1) Število in obseg programov in projektov za
spodbujanje enakosti spolov v medijih in oglaševanju, in 2) Število objavljenih prispevkov v medijih, v
katerih so državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti pri informiranju in ozaveščanju
javnosti pozornost namenili načelu enakosti spolov. Kazalnika sta sicer natančno zastavljena in
kvantitativno merita učinkovitost ukrepa, vendar nista dovolj za doseganje zmanjšanja stereotipnega
predstavljanja spolov v medijih in oglaševanju, pri čemer predlagamo dopolnitev z več kazalniki, ki bi
morda merili tudi kvalitativno vključevanje vidika spola v medijske in oglaševalske vsebine.
Na področju kulture, medijev in oglaševanja ugotavljamo, da ukrepi naslavljajo navedena cilja, so
ustrezno opredeljeni, vendar bi v prihodnje veljalo razmisliti o dopolnitvah in konkretizaciji. V štirih
periodičnih načrtih je največ poudarka na prvem posebnem cilju in ukrepu Razvijanja in
vzpostavljanja mehanizmov za spremljanje in spodbujanje enakih možnosti spolov v kulturi.
Aktivnosti se skozi celotno obdobje nanašajo na določene medijske dogodke in vsebine, kar lahko
ocenimo, da le v omejenem dosegu. Poleg tega so aktivnosti za doseganje drugega posebnega cilja,
tj. Zmanjšanja stereotipnega prikazovanja vlog žensk in moških v medijih in oglaševanju, pomanjkljive
in nezadostne, zlasti pri vlogi o samoupravnih lokalnih skupnosti so podreprezentirane. V dveletnih
poročilih lahko sledimo podobnemu poudarku na prvem posebnem cilju in zelo konkretnim
aktivnostim, ki sicer prispevajo k večji vključitvi vidika spola v kulturne politike, vendar ne morejo v
zadostni meri uresničiti predvideni cilj. Aktivnosti so zelo konkretne in naslavljajo določeno vsebino,
pri čemer so nekatere del večjih projektov. Aktivnosti je manj za doseganje drugega posebnega cilja,
zlasti umanjka vloga samoupravnih lokalnih skupnosti. Pri tem ocenjujemo kot dobro, da so
aktivnosti konkretne, četudi del drugih večjih projektov, vendar zaradi svoje omejenosti (v trajanju,
dosegu/dometu) lahko doprinesejo v manjši meri k enakim možnostim žensk in moških v kulturi in
medijih, ne morejo pa doseči tega cilja.
Za merjenje cilja Večje vključitve vidika enakosti spolov v kulturno politiko je predviden kazalnik
statistični podatki, kar se v dvoletnih poročilih pojavlja v navajanju statističnih podatkov o
zastopanosti spolov v različnih komisijah in svetih Ministrstva za kulturo. Navedeni podatki potrjujejo
stanje podreprezentiranosti žensk na najvišjih ravneh odločanja v posameznih svetih Ministrstva za
kulturo iz česar je sicer razviden pomen zakonskega ukrepa o uravnoteženi zastopanosti žensk in
moških v kulturni politiki, vendar ni zaznati poročanja o izboljševanju stanja. V poročilih so navedeni
nekateri podatki o deležih žensk in moških na različnih področjih kulture, v nekaterih svetih in
komisijah Ministrstva za kulturo. V vseh štirih poročilih se kontinuirano beleži le delež žensk in
moških v komisijah Ministrstva za kulturo iz česar je razvidno, da se je delež žensk v komisijah
nekoliko povečal, prav tako tudi delež žensk na predsedniških funkcijah v komisijah. Medtem ko se
drugi statistični podatki pojavljalo zgolj v posameznih poročilih in zato ni možno podati bolj celovite
ocene o doseganju cilja, tj. večjega vključevanja vidika enakosti spolov v kulturno politiko. Podatki o
zastopanosti delovno aktivnih žensk in moških na nekaterih področjih kulture za leto 2010 se v
zadnjem poročilu (2012/2013) ponovijo iz poročila 2010/2011.
Celovitost zastavljenih ciljev/področja
Področje kulture, medijev in oglaševanja je del Resolucije, ki je podreprezentirano in bi v prihodnje
veljalo natančneje opredeliti posebne cilje, ukrepe in kazalnike, zlasti na ravni integracije načela

28
enakosti spolov v politike, na ravni organizacijskih struktur v medijih in kulturi ter na področju
ustvarjanja vsebin.
Reprezentacije spolov v medijih in na področju oglaševanja so namreč pomemben dejavnik
soustvarjanja spolnih vlog v družbi, pri čemer je treba upoštevati heterogenost žensk in moških.
Resolucija opredeli problem pomanjkanja raziskav in analiz na področju kulture, zato bi bilo treba v
prihodnjem dokumentu vključiti in izpeljati tovrstne aktivnosti. Na manko raziskav in analiz na
nacionalni ravni opozori tudi intervjuvana strokovnjakinja:
»Za medije pa tudi, se mi zdi, prvič, da niti... tu v Resoluciji piše 'podpirati raziskave', preprosto na
področju raziskav ni nič, na področju medijev ni. Če se znajdemo kje v kaki tuji raziskavi slučajno,
drugače pa nič«. (intervjuvanka 9)
Ob tem strokovnjakinja poudari obstoj dveh nasprotujočih trendov v medijih, kjer se na eni strani
naslavlja v obeh spolih in je zaznati večjo senzibilnost za podobe žensk v medijih, medtem ko je na
drugi strani zaznati ravno nasproten trend povečanja stereotipnega predstavljanja moških in žensk,
seksistična raba jezika v času krize, itn.:
»...sta dva nasprotujoča diskurza, en je to, da pod vplivom 'mainstreama' se vendarle nekako
drugače razume status žensk v medijih, je neka občutljivost za podobe, hkrati je pa izrazit kontra
trend, pod vplivom komercializacije in to kar se običajno dogaja, družbena margina v času krize, pač
tisti najnižji nagoni tako rekoč pridejo na plano, tudi na nivoju uredniških politik in imaš ogromno
izredno regresivnega diskurza o spolih. Ogromno in tega je toliko, da sploh ni več možno reagirat na
vse, res, tudi na radiju na primer kakšnem komercialnem«.(intervjuvanka 9)
Za ukrepe na področju kulture, medijev in oglaševanja so določeni nosilci MK, takrat še UEM ter
ostala ministrstva in vladne službe ter samoupravne lokalne skupnosti, kar ocenjujemo, da je zaradi
obsega tematike ustrezno. Vendar bi veljalo konkretizirati, katera ostala ministrstva so predvidena in
katere vladne službe ter jih poimenovati. S konkretizacijo nosilcev se tudi odgovornost posameznih
nosilcev za izvedbo aktivnosti opredeli že v Resoluciji.
Sklenemo lahko, da je v prihodnje potreben celovitejši pristop na področju kulture, medijev in
oglaševanja s konkretnimi ukrepi in aktivnostmi. Zlasti so pomembne raziskave in analize,
ozaveščanje o enakosti spolov na ravni splošne javnosti in ciljne javnosti, predvsem oblikovalcev in
oblikovalk kulturne politike in ustvarjalcev in ustvarjalk medijskih vsebin in oglaševanja.
Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike
Zaradi pomanjkanja statističnih podatkov pred in po obstoju Resolucije in analiz o vidiku spola in
enakih možnostih žensk in moških v kulturi, navajamo raziskavo Evropskega inštituta za enakost
spolov (EIGE), ki je izvedel vseevropsko raziskavo o zastopanosti spolov pri odločanju v medijih.
Izhodišča so v Pekinški deklaraciji iz leta 1995 oz. Pekinški platformi za ukrepanje (Beijing Platform for
Action), ki prepoznava medije in ženske kot enega ključnih izzivov za doseganje enakih možnosti
žensk in moških v sodobnih družbah in kot enega ključnih ciljev postavi povečanje deleža žensk v
procesih odločanja v medijih in povečanje dostopnosti do izražanja v medijih.
Ključne ugotovitve so, da so v letu 2012 v medijih še vedno prevladovali moški kljub temu, da ženske
(40%) predstavljajo skoraj polovico zaposlenih in predstavljajo več kot polovico (68%) vseh, ki

29
zaključijo univerzitetno izobrazbo iz področja medijev. Delež žensk, ki so vključene v procese
odločanja na najvišjih ravneh (glej tabelo 24 v prilogi) je še vedno nizek (32% žensk, 68% moških na
ravni celotnega menedžmenta, v Sloveniji 35% žensk in 65% moških; glavni izvršni direktor – na tej
ravni je zgolj 16% žensk, v Sloveniji 20%; delež žensk narašča na nižjih ravneh odločanja, npr. na
operativni ravni odločanja, kjer je 33% žensk, v Sloveniji je 41%). Pri članstvu v svetih (glej tabelo 25 v
prilogi) ženske predstavljajo le petino vseh, bolje so zastopane v upravah javnih televizij (29%) kot pa
v privatnih medijskih hišah (21%). V Sloveniji je delež žensk in moških v članstvu v svetih v privatnih
medijskih hišah uravnotežen, v javnih pa je zgolj 14% žensk v svetih. (EIGE, 2013, 33).

3.4 DRUŽBENA BLAGINJA ŽENSK IN MOŠKIH
Resolucija predstavi področje blaginje kot pomemben vir razlik med ženskami in moškimi, ki se jih
morajo politike na teh področjih zavedati in jih naslavljati, ker je to, kot strokovnjaki opozarjajo,
ključno za doseganje enakosti moških in žensk. To področje lahko gledamo kot eno temeljnih za
doseganje enakosti možnosti tudi na drugih področjih. Kot to ubesedi ena od intervjuvanih
strokovnjakinj: »Recimo, ena od stvari, ki bi morala biti je to, da ti ne moreš misliti enakih možnosti
brez socialne države. Po moje ne. Absolutno ne«. (intervjuvanka 1)
Treba je torej predvsem paziti, da sam sistem zagotavljanja blaginje, socialnih pravic in prispevkov ne
ustvarja/dovoljuje neenakosti, saj teh neenakosti potem z nekimi ožjimi ukrepi ni mogoče odpraviti.
»Sistem, sam sistem pa te neenakosti producira. Ne razmišljajo pa tako, da je treba v samem
sistemu zagotoviti enake možnosti, v celotnem sistemu. Kar hočem reči je, da ti ne moreš
krivičnosti popravljati s parcialnimi ukrepi na posameznih področjih, ampak moraš sistemsko
zagotoviti, da do teh stvari sploh ne pride«. (intervjuvanka 1)
Zato je to področje eno od ključnih področij, predvsem področje socialne vključenosti in
zmanjševanja revščine, saj je slednje tesno povezano z vsemi drugimi področji (delo, izobraževanje,
…). Temu področju je po našem mnenju zato treba nameniti dodatno pozornost (večjo členitev na
podpodročja in večje število ciljev), ter ga v resoluciji jasneje povezati tudi z drugimi področji.
Področje ZDRAVJA
Neenakosti v zdravju, ali »razlike v zdravju družbenih skupin« lahko opredelimo kot razlike v
nekaterih zdravstvenih pričakovanjih (umrljivost, obolevnost, življenjski slog, dostop do zdravstvenih
storitev, itd.) med skupinami prebivalstva, ki lahko temeljijo na bioloških, gospodarskih in geografskih
značilnostih (Belović, 2007). Ene od ključnih razlik so razlike med moškimi in ženskami.

Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Jasnost in konkretizacija ciljev
Na področju zdravja so opredeljeni trije strateški cilji: (1) kakovostno zdravstveno varstvo, prilagojeno
potrebam moških in žensk, (2) varstvo reproduktivnega zdravja ter (3) varstvo duševnega zdravja.
Slednji so natančneje opredeljeni s petimi posebnimi cilji, ki pa so zelo podobni splošnim, in sicer: (1)
izboljšanje zdravja in zdravstvenega varstva žensk in moških, (2) izboljšanje reproduktivnega zdravja
žensk, (3) povečanje dostopnosti do različnih oblik kontracepcije ter izbire storitev v času nosečnosti,

30
(4) boljša ozaveščenost in informiranost o reproduktivnem zdravju, (5) izboljšanje varstva duševnega
zdravja žensk in moških. Ti cilji so jasno opredeljeni, čeprav tudi tu prihaja v nekaterih primerih do
nepotrebnega podvajanja strateških in posebnih ciljev.

Ustreznost ukrepov in kazalnikov
V periodičnih načrtih se sledi ciljem in ukrepom zapisanim v Resoluciji, ter se slednje jasno opredeli z
določenimi aktivnostmi. Opazimo lahko tudi, da se je število aktivnosti v periodičnih načrtih
povečevalo v času (leta 2010-2013 v primerjavi z leti 2007-2010, predvsem na področju duševnega
zdravja), kar morda kaže na večjo pozornost in vključevanje vprašanj enakosti spolov v delo
ministrstev. Jasno so opredeljena tudi finančna sredstva v posameznih periodičnih načrtih. Poročila o
izvajanju Resolucije poročajo o izvedbi aktivnosti opredeljenih v periodičnih načrtih in tako
omogočajo ocenjevanje tega, ali so bile aktivnosti izvedene kot je bilo predvideno ali ne. Velik obseg
aktivnosti, med katerimi jih je večina stalnih (vsakoletnih oz. stalno potekajočih programov) kaže na
dobro vključenost principa enakih možnosti na področju zdravstva.
Večina kazalnikov na področju je usmerjena na spremljanje aktivnosti in ukrepov (npr. število
programov in projektov ozaveščanja o reproduktivnem zdravju, na področju duševnega zdravja), kar
šibko omogoča spremljanje sprememb in doseganje končnega cilja (izboljšanje zdravja žensk in
moških), hkrati pa tudi cilji niso kvantificirani, tako da ni jasno, kdaj so slednji doseženi (koliko
ukrepov mora biti izvedenih, da lahko ugotovimo, da je cilj dosežen ali ne). Manjše število kazalnikov
je usmerjenih na spremljanje končnega učinka in torej izboljšanje položaja žensk (primer takega
kazalnika je zmanjšanje maternalne umrljivosti).
Celovitost zastavljenih ciljev/področja
Področje zdravja je zelo podrobno razdelano. Usmeritev je na reproduktivno zdravje žensk ter
duševno zdravje, nekoliko manjši poudarek je na drugih vidikih zagotavljanja zdravja in dostopa do
zdravstvenih storitev. Posebno pozornost je morda vredno nameniti področjem, kjer je Slovenija v
slabšem položaju v primerjavi z drugimi evropskimi državami, saj ima višjo starostno standardizirano
umrljivost za oba spola, višja je tudi po vodilnih skupinah vzrokov umrljivosti, kot so srčno žilne
bolezni in rakave bolezni (pri moških rak pljuč, prostate, želodca, debelega črevesa in danke; ženske
pogosteje umirajo zaradi raka danke, raka pljuč in dojk) (Belović, 2007).

Nekoliko manj pozornosti je posvečeno sami dostopnostizdravstvenih storitev, ki je ključna z vidika
doseganja enakih možnosti. Še posebej tu izstopajo nekatere najbolj ranljive skupine žensk, ki imajo
slab dostop do zdravstvenih storitev (npr. Romkinje, ženske na podeželju). Predlagamo torej, da na
področju zdravja kateri od ciljev specifično naslovi tudi dostop do zdravstvenih storitev.

Nadalje, z vidika staranja prebivalstva, ki v veliki meri zadeva predvsem žensko populacijo (ki živi dlje
časa in pogosteje same,tj. brez partnerja) bi bilo na področju zdravja treba nasloviti tudi problem
dolgotrajne oskrbe. Predvsem zdravje in dostop do različnih storitev zdravstvenega varstva in širše
oskrbe starejših (pomoč na domu, ipd.) je ključno za zagotavljanje kakovosti življenja starejših žensk
in vzdrževanje njihovega zdravja, kar poudarjajo tudi različni eksperti (glej Crepaldi et al. 2009). Tudi
v Strategiji 2020 omenjajo pomembnost novih politik aktivnega staranja ter povečanja enakosti
spolov (EK 2010, 19). Ta problem bi bilo dobro premisliti v povezavi s problematiko dvojne
obremenjenosti žensk (zaradi skrbstvenega dela, ki je naraščajoče poleg skrbi za otroke tudi skrb za

31
ostarele in bolne) kot tudi s problemom zaposlovanja in delovnih razmer v feminiziranih skrbstvenih
dejavnostih.

Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike
Na področju zdravja obstaja mnogo možnih kazalnikov. Kot osnovnega predlagamo pričakovano
življenjsko dobo ob rojstvu in pri starosti 65 let. Pričakovana življenjska doba je za ženske precej višja
kot za moške (83,1 let za ženske in 76,4 za moške), pri čemer se v času za oba spola povečuje. Tudi
pričakovana življenjska doba pri starosti 65 let je za ženske višja (glej tabelo 7 v prilogi).
Dostopnost zdravstvenih storitev je pomemben kazalnik z vidika enakosti možnosti. Na podlagi
dostopnih podatkov je ta dostopnost v Sloveniji ocenjena kot visoka v populaciji, tako med moškimi
(99,6% v 2011) kot med ženskami (99,8% v 2011) (tabela 8 v prilogi).
Ženske ocenjujejo svoje zdravje v povprečju slabše kot moški, vendar se kaže pozitiven trend, saj se je
delež žensk, ki je svoje zdravje ocenil kot zelo dobro povečal iz 13% v letu 2005 na 17% v letu 2011.
Delež žensk z dolgotrajno boleznijo oz. težavami v zdravju je višji kot pri moških (tj. 38,5% žensk v
2011 in 33,9% moških v 2011). Ti deleži rahlo naraščajo in ni opaziti zmanjševanja te razlike med
ženskami in moškimi v času (od leta 2005 do 2011) (gelj tabeli 9 in 10 v prilogi).
Poročila o izvajanju Resolucije nudijo številne kazalnike na področju zdravstva. Nekateri kazalniki, ki
so navedeni v poročilu, so zelo kompleksni in ne omogočajo najbolje in enoznačno oceniti, ali je bil
dosežen napredek na področju ali ne – npr. kazalnik stopnja preskrbljenosti žensk, starih 15 let in več,
z zdravstvenim osebjem iz delovnih ur ter kazalnik Kurativni/preventivni obiski v dispanzerjih za
ženske ter delež napotenih k specialistu in v bolnišnico. Pri teh kazalnikih se zastavljajo vprašanja: ali
višji delež žensk pomeni večjo dostopnost storitev za ženske ali morda večjo pojavnost obolenj med
ženskami? Kakšen je cilj tega kazalnika, kaj je zadovoljivo razmerje/meja pokritosti? ipd.
Pomembni so kazalniki o umrljivosti in boleznih po spolu, ki kažejo specifično večjo umrljivost moških
pri katerih so vzrok smrti duševne in vedenjske motnje ter poškodbe(zastrupitve in drugi zunanji
vzroki), ter večjo umrljivost žensk zaradi obolevnosti obtočil, sečil, kože, mišičnoskeletnega sistema in
vezivnega tkiva (glej tabeli 11 in 12 v prilogi).
Področje SOCIALNE VKLJUČENOSTI
Področju socialne vključenosti in predvsem vidiku revščine je treba nameniti posebno pozornost v
časih ekonomske krize, ko številni strokovnjaki opozarjajo, da prihaja do krčenja storitev države
blaginje, ki ima lahko pomembne negativne učinke na enakost možnosti žensk in moških (glej Bettio
et al, 2011). Pomembni učinki, ki jih navajajo, so reforme sistemov socialne varnosti in nižanje ali
omejevanje nekaterih transferjev (npr. družinski dodatki ipd.), ki imajo negativne učinke na enakost
spolov.
Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Jasnost in konkretizacija ciljev
Na tem področju je v resoluciji le en posebni cilj in sicer: Povečanje vključenosti in zmanjšanje
tveganja revščine žensk in moških. Glede na to, da je področje blaginje široko in obsega različne

32
materialne in nematerialne dimenzije preseneča majhno število ciljev, ki bi to odražali. Cilj bi bil lahko
bolj jasno zastavljen, v smeri kvantifikacije (kolikšno znižanje tveganja revščine je cilj), ter tudi ločil
med posameznimi dimenzijami vključevanja.
Ustreznost ukrepov in kazalnikov
Ukrepa, ki sta navedena za doseganje zgoraj omenjenega cilja sta dva: (1) izvajanje programov in
projektov za spremljanje in povečanje socialne vključenosti in preprečevanja tveganje revščine ter (2)
izvajanje in podpora socialno-varstvenih storitev za ranljive skupine. Gre za precej splošno
opredeljena ukrepa, ki sta težko merljiva in težko kvantificirana (koliko izvedenih programov pomeni
doseganje cilja in torej povečanje vključenosti?).
Periodični načrti omenjene ukrepe nekoliko bolj podrobno opredelijo na podlagi aktivnosti, kjer pa
sam vidik revščine ni v ospredju, ampak so postavljeni v ospredje drugi vidiki vključevanja
(stanovanjska politika, zaposlovanje ranljivih skupin, kmečke ženske). V Resoluciji in periodičnih
načrtih pa niso jasneje opredeljene aktivnosti, ki bi neposredno naslavljale sam sistem socialne
varnosti (kot ključen sistem za preprečevanje revščine) in za katerega menimo, da bi mu morali z
vidika enakih možnosti posvetiti posebno pozornost. Pri tem bi bilo treba bolj jasno opredeliti
aktivnosti MDDSZ na tem področju, ki je sedaj sicer omenjeno kot eden od akterjev, vendar ima glede
na načrtovane aktivnosti še vedno relativno šibko vlogo oz. opredeli manjše število dejavnosti, ki se
povezujejo s povečevanjem vključevanja in zmanjševanja tveganja revščine).V prvih dveh periodičnih
načrtih (tj. 2006-2007 in 2008-2009) je šibka pozornost aktivnostim na področju blaginje razvidna
tudi iz finančnega načrta, saj je navedeno le majhno število aktivnosti z manjšimi finančnimi sredstvi
(v primerjavi z aktivnostmi na drugih področjih). To se spremeni v periodičnem načrtu 2010-2011,
kjer je vidnih več finančno podprtih aktivnosti na tem področju in kaže pozitiven trend prepoznavanja
pomembnosti tega področja za enakost možnosti, vendar pa ostaja odprto vprašanje ali so finančna
sredstva res neposredno namenjena izboljšanju položaja žensk oziroma povečanju enakosti spolov.

Poročila jasno navajajo izvedene ukrepe, vendar pa v nekaterih primerih ukrepi ne naslavljajo
neposredno vprašanja enakosti možnosti moških in žensk in tako niso neposredno povezani scilji
Resolucije (npr. zagotovitev čim večje ponudbe neprofitnih stanovanj, kjer ni v tem okviru
opredeljene nobene specifične aktivnosti, ki bi spreminjala oz. neposredno naslavljala položaj žensk,
glej Poročilo o izvajanju Resolucije za leto 2008 in 2009).
Kazalniki, navedeni za spremljanje pojava niso natančno opredeljeni, in tudi ne omogočajo evalvacije,
ali je cilj dosežen ali ne (npr. število in obseg programov za spremljanje in povečanje socialne
vključenosti). Ni jasno opredeljen niti kazalnik 'statistični podatki'. Menimo, da bi na tem mestu lahko
spremljali izbrane mednarodno uveljavljene kazalnike (stopnja tveganja revščine, materialna
deprivacija, ipd.), kar bi lahko omogočalo primerljivo spremljanje sprememb na tem področju.
Celovitost zastavljenih ciljev/področja
Področje socialne vključenosti je nekoliko šibko razdelano. Menimo, da je to eno izmed ključnih
področij za doseganje enakosti možnosti moških in žensk in mu je zato treba posvetiti posebno
pozornost. Velik del nalog na tem področju spada tudi pod samo ministrstvo (MDDSZ), kar pa sedaj ni
jasno razvidno in poudarjeno in bi glede na prevzem teh pristojnosti pomenilo, da se mora temu

33
nameniti večji poudarek tudi znotraj drugih področij dela ministrstva, še posebej področja socialnega
varstva.
Poleg revščine predlagamo, da se opazuje še naslednja področja vključevanja/izključevanja, ki so tudi
v teorijah opredeljena kot del tega koncepta (glej Vlemenickx in Berghman 2001, Filipovič Hrast 2010,
Hlebec et al 2010), in ki niso drugje vključena v resoluciji in sicer: materialna deprivacija, stanovanjska
izključenost, dostop do (socialnih) storitev. Druga področja socialne izključenosti, kot so
izobraževanje, delo, politična participacija in zdravje pa imajo svoja tematska področja in jih ni treba
tu dodatno vključiti, je pa zagotovo potrebno zavedanje, da je področje blaginje in socialnega
vključevanja tesno povezano z vsemi drugimi področji enakosti možnosti, omenjenimi v Resoluciji.
Intervjuvane strokovnjakinjepoleg tega poudarjajo tudi, da je treba dati poseben fokus na najbolj
izključene ženske, kot so na primer ženske iz etničnih manjšin, starejše ženske, ženske v ruralnih
predelih, ipd. Treba se je torej zavedati, da so razlike med ženskami v stopnji vključenosti velike in
posebne ukrepe nameniti najbolj deprivilegiranim skupinam žensk. Tu bi bilo dobrodošlo vključiti
tudi nekatere druge inštitucije, ki se ukvarjajo s temi specifičnimi skupinami.
Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike
Ključen kazalnik na področju družbene blaginje je stopnja tveganja revščine, kjer se kaže, da imajo
ženske v opazovanem obdobju (2005-2012) stalno višje stopnje tveganja revščine kot moški in se ta
razlika v času ne zmanjšuje. V letu 2012 je bila tako stopnja tveganja revščine med ženskami 14,6%
med moškimi pa 12,5%. Tudi kazalnik stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti (ki je
kazalnik za doseganje evropske strategije 2020), kaže na razliko med moškimi in ženskami, pri čemer
je višje tveganje revščine ali socialne izključenosti med ženskami. V letu 2012 je bila tako stopnja
tveganja revščine ali socialne izključenosti med ženskami 20,8% med moškimi pa 18,3%. Vendar pa se
ta razlika v času zmanjšuje, predvsem na račun povečevanja tveganja revščine ali socialne
izključenosti med moškimi (iz 16,4% v 2005 na 18,3% v 2012) (glej tabelo 14 v prilogi).
Poročila o izvajanju Resolucije na področju blaginje nudijo uveljavljene kazalnike stopnje tveganja
revščine (pred in po transferjih in glede na različne socio-demografske značilnosti), ki so pomembni
za to področje. Ti podatki jasno kažejo večjo stopnjo tveganja revščine med ženskami, še posebej
samskimi starejšimi ženskami, kjer je stopnja tveganja revščine v letu 2011 49,3%. Visoko tveganje
revščine je tudi med enostarševskimi gospodinjstvi, kjer prevladujejo matere samohranilke, in sicer
30,8% v letu 2011 (glej tabelo 13 v prilogi).
Na področju blaginje je možno opazovati več kazalnikov, poleg že omenjenih (ki so tudi predstavljeni
v poročilih o izvajanju Resolucije). Izbrali smo jih nekaj, ki so med najbolj uveljavljenimi kazalniki s
področja in omogočajo tudi mednarodno primerjavo, hkrati pa tudi omogočajo konstantno
spremljanje sprememb v časovni perspektivi. Predlagamo, da se področje blaginje spremlja tudi z
nekaterimi drugimi uveljavljenimi kazalniki, ki predstavljajo še druge dimenzije blaginje in ne le stanje
monetarne revščine. Zato tu prilagamo opis še dveh kazalnikov, in sicer stopnjo materialne
prikrajšanosti in pa kazalnik stanovanjske izključenosti.

34
Stopnja materialne prikrajšanosti 3 se v Sloveniji od leta 2005 počasi povečuje, pri čemer smo do leta
2011 lahko opazili konstantno slabši položaj žensk kot moških. Le v letu 2012 se je položaj obrnil in
imamo višjo materialno deprivacijo moških kot žensk (6,8% med moškimi in 6,5% med ženskami),
vendar je obdobje prekratko in razlika premajhna, da bi vedeli, ali gre za spremembo trenda (glej
tabelo 16 v prilogi).
Kot možna kazalnika za stanovanjsko področje navajamo preobremenjenost s stanovanjskimi stroški,
ter stopnjo prenaseljenosti. Preobremenjenost s stanovanjskimi stroški je sicer relativno nizka v
Sloveniji, a višja pri ženskah v primerjavi s moškimi (5,5% žensk v 2012 in 4,9% moških). Stopnja
prenaseljenosti je v Sloveniji visoka (34,9% v 2010) in nekoliko višja med moškimi kot med ženskami
(glej tabeli 17 in 18 v prilogi).

3.5 ODNOSI MED SPOLOMA
Področje odnosov med spoloma je razdeljeno na dve podpodročji: 1) Družinsko življenje in
partnerstvo ter 2) Nasilje nad ženskami. V prvem delu se področje delno prekriva s področjem
usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Področje DRUŽINSKO ŽIVLJENJE IN PARTNERSTVO
Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Jasnost ciljev
Resolucija na področju družinskega življenja in partnerstva predstavi izzive vezane na neenako delitev
družinskega dela (gospodinjskega in skrbstvenega dela) med moškimi in ženskami in jih ustrezno
opredeli kot pomembne z vidika doseganja enakosti žensk in moških tako v družinah kot na trgu
delovne sile. V tem delu se Resolucija v glavnem osredotoči na en tip družine (skupnost
heteroseksualnih staršev in otrok) in v večini na izzive tradicionalno določenih starševskih vlog. V
prihodnje bo treba premisliti o drugih nalogah in vlogah moških in žensk v družinah.
Med dvajsetimi strateškimi cilji politike enakosti spolov Resolucija (str. 4) na področju družinskega
življenja in partnerstva opredeli cilj:
-  enakovredna delitev družinskega dela med ženskami in moškimi ter odgovorno partnerstvo
in starševstvo.

3 STOPNJA MATERIALNE PRIKRAJŠANOSTI je odstotek materialno prikrajšanih oseb. Materialno prikrajšane so osebe, ki živijo v
gospodinjstvu, ki izkazuje pomanjkanje vsaj 3 ali vsaj 4 od 9 elementov materialne prikrajšanosti, in sicer take, ki je izključno posledica
omejenih finančnih virov gospodinjstva, ne pa lastne izbire oz. navad.
Pri izračunu je upoštevanih naslednjih devet elementov: 1) zamuda pri plačilu hipoteke ali najemnine, rednih stanovanjskih stroškov,
obrokov za kredit ali drugih odplačil posojil; 2) zmožnost gospodinjstva, da si vsi člani lahko privoščijo enotedenske letne počitnice; 3)
zmožnost gospodinjstva, da si privošči mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan; 4) zmožnost gospodinjstva, da iz
lastnih sredstev poravna nepričakovane izdatke v višini mesečnega praga tveganja revščine iz prejšnjega leta; 5) gospodinjstvo si ne more
privoščiti fiksnega ali mobilnega telefona; 6) gospodinjstvo si ne more privoščiti barvnega televizorja; 7) gospodinjstvo si ne more privoščiti
pralnega stroja; 8) gospodinjstvo si ne more privoščiti osebnega avtomobila in 9) sposobnost gospodinjstva, da si zagotovi primerno
ogrevano stanovanje.

35
Strateški cilj, ki ustrezno naslovi problematiko na področju je razdeljen v posebna cilja: 1)
Odpravljanje obstoječih stereotipov o vlogah žensk in moških v družini in partnerstvu ter
enakovredna porazdelitev družinskega dela in starševskih odgovornosti med partnerjema in 2) Bolj
odgovorno in kakovostno partnerstvo in starševstvo. Drugi cilj je širši in vsebuje prvega.

Ustreznost ukrepov in kazalnikov
Za doseganje cilja Odpravljanje obstoječih stereotipov o vlogah žensk in moških v družini in
partnerstvu ter enakovredna porazdelitev družinskega dela in starševskih odgovornosti med
partnerjema so predvideni štirje ukrepi: 1) Izvajanje in podpora programom in projektom za
spodbujanje aktivnega očetovstva, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov za koriščenje očetovskega
dopusta ter delitev dopusta za nego in varstvo otroka med oba starša; 2) Vzpostavitev in spremljanje
kazalnikov o koriščenju očetovskega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter o delitvi dela v
družini; 3) Spodbujanje in podpora programom in projektom za enakomernejšo delitev odsotnosti z
dela zaradi nege bolne družinske članice oziroma člana med zaposlenimi ženskami in moškimi,
vključno z integracijo načela enakosti spolov v pravno ureditev; 4) Izvajanje in podpora programom in
projektom za odpravljanje obstoječih stereotipov ter spreminjanje vzorcev obnašanja glede vlog
žensk in moških v družini in partnerstvu.
Menimo, da so izbrani ukrepi primerni in da prispevajo doseganju enakosti spolov na področju
družinskega življenja, čeprav se vsebinsko prekrivajo. Za preverjanje izvajanja ukrepov so predvideni
naslednji kazalniki: 1) Število in obseg programov in projektov ter posebnih ukrepov za spodbujanje
aktivnega očetovstva; 2) Raven vzpostavitve in spremljanja kazalnikov o koriščenju očetovskega
dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter o delitvi dela v družini; 3) Število in obseg programov
in projektov ter raven integracije načela enakosti spolov v vso pravno ureditev na področju delitve
odsotnosti z dela zaradi nege bolne družinske članice oziroma člana; 4) Število in obseg programov in
projektov za spreminjanje stereotipne vloge žensk in moških v družini in partnerstvu; 5) Statistični
podatki. Predstavljeni kazalniki omogočajo spremljanje izvajanja ukrepov. Manjka eksplicitna
opredelitev statističnih podatkov oz. kazalnikov, na podlagi katerih se bo ocenjevalo učinek ukrepov
na življenje moških in žensk glede zastavljenega cilja.
Za doseganje cilja Bolj odgovorno in kakovostno partnerstvo in starševstvo sta določena dva
ukrepa: 1)Izvajanje in podpora izobraževalnim, svetovalnim in terapevtskim storitvam, programom in
projektom za odgovorno in kakovostno partnerstvo in starševstvo in 2) Krepitev medresorskega in
interdisciplinarnega sodelovanja ter podpora programom in projektom za hitrejše ter učinkovitejše
obravnavanje in pomoč partnerjema pri razvezah, dodeljevanju otrok, urejanju preživnin in stikov z
otroki itd., z zagotavljanjem enakega obravnavanja žensk in moških.
Za spremljanje izvajanja ukrepov so opredeljeni naslednji kazalniki: 1) Število in obseg izobraževalnih,
svetovalnih in terapevtskih storitev, programov in projektov za odgovorno in kakovostno starševstvo
in partnerstvo; 2) Raven zagotavljanja enakih možnosti žensk in moških pri obravnavanju in pomoči
partnerjema pri razvezah, dodeljevanju otrok, urejanju preživnin in stikov z otroki itd; 3) Število
otrok, dodeljenih v skupno skrbništvo ter vzgojo in varstvo očetom in materam. Predstavljeni
kazalniki omogočajo spremljanje izvajanja ukrepov in tudi oceno učinkovanja ukrepa na življenje
moških in žensk glede enakopravnega starševstva/skrbništva. Manjka eksplicitna opredelitev

36
podatkov oz. kazalnikov, na podlagi katerih bi se ocenjevalo druge dimenzije ravni zagotavljanja
enakih možnosti žensk in moških pri obravnavanju in pomoči partnerjema pri razvezah, dodeljevanju
otrok, urejanju preživnin in stikov z otroki.
Za izvajanje ukrepov na področju so bila zadolžena štiri ministrstva ( MDDSZ, MŠŠ, MZ, MP) in UEM,
kar je glede na predvidene ukrepe ustrezno.
Na tem področju resolucija ponuja več kazalnikov. Izbrani kazalniki med temi bi lahko bili uporabljeni
za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepov in tudi za merjenje učinkov ukrepov na enakost moških in
žensk na področju delitve družinskega dela in enakopravnega starševstva.
V štirih periodičnih načrtih so ukrepi v glavnem ustrezno konkretizirani v aktivnostih, glede na analizo
stanja vsakih dveh let, v katerih se naslavljajo pereči problemi področja. Predvidene aktivnosti so
prioritetno naslavljale nekatere probleme in jih sistematično obravnavale. Področje, ki je bilo deležno
posebej intenzivne obravnave je bilo očetovstvo, katerem je bilo posvečeno veliko različnih aktivnosti
(raziskave, ozaveščanje, izobraževanje, idr.). V prihodnje bo glede na zastavljen strateški cilj ob
nadaljnjem spremljanju že obravnavanih tem in področij, treba večjo pozornost posvetiti
enakopravni delitvi gospodinjskega in drugega skrbstvenega dela v družinah.
Celovitost zastavljenih ciljev/področja
V naslednjem strateškem dokumentu bo treba premisliti o prekrivanju področij dela in družinskega
življenja in partnerstva oz. odnosov med spoloma v točkah dela (plačanega in neplačanega),
starševskih/skrbstvenih obveznosti, nasilja. Smiselno bi bilo misliti tudi o usklajenem delu na pripravi
strateških dokumentov na področju enakosti spolov in družinskega življenja. Na to je opozorila tudi
ena od intervjuvanjih strokovnjakinj:
»…ampak na tem področju se mi zdi kar se tiče enakih možnosti, je pa to tisto kar je najtežje in zato
mislim, da bi morali ti dve Resoluciji ali pa ti dve politiki skupaj delati, a ne oz. pač ukrepe načrtovati
skupaj…da bi morala biti neka sinergija še z družinsko politiko.«(intervjuvanka, 6)
Bogato raziskovalno znanstveno gradivo (npr. Rener et al 2005, Rener et al. 2006, Drglin in
Vendramin, 2006, Humer 2009, Žakelj in Švab, 2009, Kanjuo Mrčela in Černigoj Sadar, 2007, Boškić et
al, 2012, Humer in Kuhar, 2013), ki je nastalo v zadnjem obdobju (tudi spodbujeno z obstojem
Resolucije in uresničevanjem ukrepov v njenem okviru) bo zagotovo odlična podlaga za to.
Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike
Ukrepi in aktivnosti na področju družinskega in partnerskega življenja so veliko pozornost v
preteklem obdobju posvečale spodbujanju aktivne starševske vloge moških. Nekateri kazalniki
dokazujejo, da so ukrepi vsaj do določene mere imeli pozitivne učinke. Mednarodna primerjava na
področju starševskih dopustov (Moss , 2012) ugotavlja, da je Slovenija država z največjo
prilagodljivostjo glede možnosti uporabe starševskega dopusta. Poročilo ugotavlja, da obvezen
porodniški dopust koristijo vse zaposlene ženske, očetovski dopust (plačanih 15 dni) je izkoristilo
približno tri četrtine očetov v obdobju 2006-2008 in nekaj več kot osemdeset odstotkov v 2009 in
2010. Vse več očetov koristi tudi več kot 15 dni (15 % v letu 2008, 19 % v letu 2009 in 21 % v letu
2010), starševski dopust pa koristijo vse matere, del dopusta pa je izkoristilo 5,6 % očetov leta 2008
in 6,3 % očetov v letih 2009 in 2010. SURS ( 2011) poroča o analizi ankete o usklajevanju poklicnih in

37
družinskih obveznosti leta 2010, ki je pokazala podobne rezultate: 75 % očetov je vzelo 15 -dnevni
očetovski dopust,a 90 % mater porodniški dopust v trajanju od treh mesecev. Med starši , ki so
koristili starševski dopust, je bilo le 7 % moških in 93 % žensk.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je julija 2013 predlagalo dopolnitve
Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki bi dodatno spodbudile enakost med
spoloma v starševskih vlogah. Porodniški dopust (105 dni) bi lahko uporabljala le mati, 260 dni
starševskega dopusta pa bi se lahko razdelilo med materjo in očetom, vendar bi 30 dni tega dopusta
bilo neprenosljivo na drugega starša. Tako bi delitev dopusta med staršema bila obvezna. Na žalost je
na podlagi nasprotovanj predlogu v javni razpravi, ta predlog umaknjen. Ta neuspeh pri graditvi
zakonske podlage večje enakopravnosti spolov na področju starševstva kljub dolgoletnem
sistematičnem delovanju na področju govori o potrebi nadaljevanja aktivnosti in prispeva k zavesti o
dolgotrajnosti spreminjanja zakoreninjenih družbeno določenih vlog spolov.
V okviru kriznih ukrepov (ZUJF) so nekatere rešitve (zniževanje nadomestila za dopust za nego in
varstvo otroka), katerim je nasprotovala strokovna in splošna javnost ogrozile ureditev enega
najboljših sistemov javne podpore usklajevanja plačanega dela in nege v Evropi, ki je ključni dejavnik
enakopravnosti med spoloma v Sloveniji. Zniževanje starševskega nadomestila nima le neposredne
negativne finančne posledice za ženske (ki večinoma koristijo ta dopust), vendar tudi izredno
negativen vpliv na delitev skrbstvenega dela kot tudi na enakopravnost spolov na trgu delovne sile,
ker sporoča, da je skrb za otroke manj pomembna kot plačano formalno delo. Ta ukrep kaže, kako je
enakost spolov načelo, ki v obdobju gospodarske krize lahko izgubi prioriteten pomen.
Področje katerem je v do sedaj izvajanih ukrepih in aktivnostih bilo posvečeno manj pozornosti je
delitev gospodinjskega dela. Ankete o porabi časa na začetku desetletja so pokazale, da ženske
porabijo za gospodinjstvo in družino povprečno 4,5 ure dnevno, moški pa 3,5 ure dnevno.
Podatki Evropske raziskave o kakovosti življenja ne kažejo, da bi se stanje na tem področju izboljšalo.
Leta 2007 se je kuhanju in gospodinjskemu delu v Sloveniji vsak dan posvečalo 89% žensk in 55%
moških, leta 2012 pa 79,4% žensk in samo 32% moških. Neenakost v delitvi neplačanega
gospodinjskega dela so potrdile tudi številne domače raziskave.

Področje NASILJA NAD ŽENSKAMI
Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Resolucija na področju nasilja ustrezno predstavi stanje in ključne probleme, ki jih nasilje predstavlja
za doseganje enakosti spolov. Med najpomembnejše poudarke sodijo družinsko nasilje, intersekcija
osebnih okoliščin žrtev nasilja (starejše ženske, ženske z invalidnostmi, migrantke, itn.), pomen
strokovnega usposabljanja kadrov, ki delajo z žrtvami nasilja in ničelna stopnja tolerance do nasilja
kot vodilo celostnega sistema preprečevanja nasilja. Med dvajsetimi strateškimi cilji politike enakosti
spolov (Resolucija, str. 4) se na področje nasilja nanašajo naslednji cilji:
-  sistemska ureditev preprečevanja nasilja nad ženskami,
-  ničelna strpnost do nasilja nad ženskami,

38
-  sistemska ureditev preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije
in pornografije,
-  sistemska ureditev preprečevanja spolnega nasilja in ničelna strpnost do spolnega nasilja.

Jasnost in konkretizacija ciljev
Strateški cilj doseganja (I) sistemske ureditve preprečevanja nasilja nad ženskami ima dva posebna
cilja: 1. Izboljšanje pravne ureditve za preprečevanje nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih
ter njeno učinkovito izvajanje; 2. Izboljšanje sistemske obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev
nasilnih dejanj. Strateški cilj je splošni cilj, ki je konkretiziran v dveh posebnih ciljih, kjer se prvi
nanaša na pravno ureditev preprečevanja nasilja v zasebni sferi, drugi pa na obravnavo žrtev nasilja
in storilcev teh dejanj. Oba cilja zahtevata izboljšanje stanja na področju pravne ureditve in
obravnave žrtev in storilcev.
Strateški cilj (II) ničelne strpnosti do nasilja nad ženskami ima prav tako definirana dva posebna cilja:
1)Boljša usposobljenost in večja dovzetnost strokovnih kadrov na področju preprečevanja in
obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev nasilnih dejanj in 2) Boljša ozaveščenost in
informiranost o problematiki nasilja nad ženskami. Prvi posebni cilj se osredotoča na strokovno
osebje, ki obravnava žrtve nasilja, drugi posebni cilj pa je veliko bolj splošen in vključuje ozaveščanje
o nasilju nad ženskami.
Strateški cilj (III) sistemske ureditve preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi
prostitucije in pornografije definira tri posebne cilje: 1) Izboljšanje pravne ureditve na področju
preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije; 2)
Izboljšanje sistemske obravnave preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi
prostitucije in pornografije; 3) Boljša ozaveščenost in informiranost o problematiki trgovine z ljudmi
in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije. Dva posebna cilja sta zelo konkretna in se
nanašata na izboljšanje pravne in sistemske ureditve na področju trgovine z ljudmi in spolnega
izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije, medtem ko je tretji posebni cilj bolj splošen in se
nanaša na ozaveščanje o tej problematiki.
Strateški cilj (IV) sistemske ureditve preprečevanja spolnega nasilja in ničelne strpnosti do spolnega
nasilja je konkretiziran v enem posebnem cilju: 1) Izboljšanje sistemske obravnave spolnega nasilja.
Glede na predstavljeno stanje in ključne probleme na področju nasilja nad ženskami so strateški cilji
in posebni cilji ustrezno definirani, pri čemer na tej točki umanjka posebni cilj, ki bi se nanašal na
heterogenost žrtev nasilja.
Ustreznost ukrepov in kazalnikov
(I) Sistemska ureditev preprečevanja nasilja nad ženskami:
Za doseganje posebnega cilja Izboljšanje pravne ureditve za preprečevanje nasilja v domačem
okolju in partnerskih odnosih je določen en ukrep:

39
– Dopolnitev pravne ureditve za preprečevanje nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih ter
razvijanje in vzpostavljanje mehanizmov za njeno učinkovito izvajanje in ocenjevanje.
Ukrep je konkretiziran v dveh kazalnikih: 1) raven dopolnitve pravne ureditve za preprečevanje
nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih; 2) raven vzpostavitve mehanizmov za spremljanje
izvajanja zakonodaje o nasilju nad ženskami. Ocenjujemo, da tako posebni cilj kot ukrep s
spremljajočima kazalnikoma ustreza zastavljenemu strateškemu cilju. Ob tem zgolj opomba, da je pri
kazalnikih morda nejasna zastavitev o ravni dopolnitve oz. vzpostavitve mehanizmov, oz. z drugimi
besedami ne gre toliko za kvantifikacijo, kot za kvalitativno merjenje učinkov ukrepa.
Za doseganje cilja Izboljšanje sistemske obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev nasilnih
dejanj sta določena dva ukrepa:
– krepitev medresorskega in interdisciplinarnega sodelovanja ter podpora programom, projektom in
protokolom za sistemsko obravnavo žensk z izkušnjo nasilja in povzročiteljev nasilja, vključno z
uvajanjem posebnih ukrepov, prilagojenih žrtvam in povzročiteljem nasilja,
– vzpostavitev in spremljanje kazalnikov EU o nasilju nad ženskami,
in dva kazalnika: 1) Število in obseg programov in projektov ter protokolov, ki se nanašajo na
sistemsko obravnavo žensk z izkušnjo nasilja in povzročiteljev nasilja; 2) Raven vzpostavitve in
spremljanja kazalnikov EU o nasilju nad ženskami. Ocenjujemo, da definirani posebni cilj s
pripadajočima ukrepoma in kazalnikoma ustrezajo zastavljenemu strateškemu cilju. Z izjemo enega
kazalnika, ki umanjka, tj. kazalnik, ki bi meril medresorsko in interdisciplinarno sodelovanje na
področju nasilja.

(II) Ničelna strpnosti do nasilja nad ženskami
Za doseganje cilja Boljše usposobljenost in večja dovzetnost strokovnih kadrov na področju
preprečevanja in obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev nasilnih dejanj je predviden en
ukrep:
- Izvajanje in podpora programom in projektom usposabljanj za strokovne kadre v različnih
organizacijah, ki delajo na področju preprečevanja nasilja ter obravnave žensk z izkušnjo nasilja.
Predviden je enkazalnik, in sicer število in obseg programov in projektov za usposabljanje strokovnih
kadrov, ki delajo na področju preprečevanja nasilja ter obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev
nasilnih dejanj. Tako posebni cilj kot kazalnik vključujeta tudi storilce nasilnih dejanj, medtem ko se
ukrep nanaša zgolj na ženske žrtve nasilja. Tudi tu ocenjujemo, da so navedeni cilj, ukrep in kazalnik
ustrezni glede na strateški cilj.
Za doseganje cilja boljše ozaveščenosti in informiranosti o problematiki nasilja nad ženskami sta
opredeljena dva ukrepa:
– izvajanje in podpora programom in projektom za ozaveščanje in informiranje o problematiki nasilja
nad ženskami, vključno s posebnimi ukrepi za posamezne ciljne skupine,
– oblikovanje priporočil, smernic in navodil za pedagoški in svetovalni kader o vključitvi vsebin o
problematiki nasilja ter načinih nenasilnega reševanja konfliktov v šolski kurikulum.

40
Kazalnika za merjenje učinkov obeh navedenih ukrepov sta dva: 1) Število in obseg programov in
projektov za ozaveščanje in informiranje o problematiki nasilja nad ženskami; 2) Sprejem priporočil in
smernic za pedagoški in svetovalni kader o vključitvi vsebin problematike nasilja ter načinih
nenasilnega reševanja konfliktov v šolski kurikulum. Za vsak ukrep je tako predviden en kazalnik, ki
ustrezno naslavlja specifiko povezano s preprečevanjem nasilja nad ženskami. Pri čemer prvi ukrep
naslavlja tudi posebne ukrepe za posamezne skupine, kar je ključnega pomena v preventivi.
(III) Sistemska ureditev preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije
in pornografije
Za doseganje cilja Izboljšanje pravne ureditve na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in
spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije je predviden en ukrep:
- dopolnitev pravne ureditve na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja
zaradi prostitucije in pornografije ter razvijanje in vzpostavljanje mehanizmov za njeno učinkovito
izvajanje in ocenjevanje.
Merjenje predvidenega ukrepa opredeljujeta dva kazalnika: 1) Raven dopolnitve pravne ureditve na
področju preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije;
2) Raven vzpostavitve mehanizmov za spremljanje izvajanja zakonodaje o preprečevanju trgovine z
ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije. Ocenjujemo, da je predviden ukrep
s pripadajočima kazalnikoma ustrezen za doseganje cilja.
Za doseganje cilja Izboljšanje sistemske obravnave preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega
izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije sta predvidena dva ukrepa:
– vzpostavitev in spremljanje mednarodno primerljivih kazalnikov o trgovini z ljudmi in spolnem
izkoriščanju zaradi prostitucije in pornografije,
– krepitev medresorskega in interdisciplinarnega sodelovanja ter podpora programom, projektom in
protokolom za sistemsko obravnavo preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi
prostitucije in pornografije.
Za merjenje učinkovitosti izvajanja ukrepov Resolucija predvideva dva kazalnika: 1) Raven
vzpostavitve in spremljanja mednarodno primerljivih kazalnikov o trgovini z ljudmi in spolnem
izkoriščanju zaradi prostitucije in pornografije; 2) Število in obseg programov in projektov ter
protokolov, ki se nanašajo na sistemsko obravnavo preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega
izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije. Predvidena ukrepa sta ustrezna za doseganje cilja, tudi
kazalnika sta jasno zastavljena in pokrivata vsak en ukrep.
Za doseganje cilja Boljše ozaveščenosti in informiranost o problematiki trgovine z ljudmi in
spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije sta definirana dva ukrepa:
– izvajanje in podpora programom in projektom za ozaveščanje in informiranje o problematiki
trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije, vključno s posebnimi
ukrepi za posamezne ciljne skupine,

41
– oblikovanje priporočil, smernic in navodil za pedagoški in svetovalni kader o vključitvi vsebin o
problematiki trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije v šolski
kurikulum.
Merjenje predvidenih ukrepov opredeljujeta dva kazalnika: 1) Število in obseg programov in
projektov za ozaveščanje in informiranje o problematiki trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja
zaradi prostitucije in pornografije; 2) Sprejem priporočil in smernic za pedagoški in svetovalni kader o
vključitvi vsebin o problematiki trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in
pornografije v šolski kurikulum. Ocenjujemo, da sta predvidena ukrepa s pripadajočima kazalnikoma
ustrezna za doseganje cilja. Ob tem velja poudariti pomen posebnih ukrepov za posamezne ciljne
skupine, kar je ključno iz vidika preventive in osveščanja.
(IV) sistemska ureditev preprečevanja spolnega nasilja in ničelne strpnosti do spolnega nasilja
Za doseganje cilja Izboljšanje sistemske obravnave spolnega nasilja so predvideni trije ukrepi:
– vzpostavitev in spremljanje mednarodno primerljivih kazalnikov o spolnem nasilju,
– krepitev medresorskega in interdisciplinarnega sodelovanja ter podpora programom, projektom in
protokolom za sistemsko obravnavo spolnega nasilja, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov in
programov, prilagojenih žrtvam in storilcem spolnega nasilja,
– izvajanje in podpora programom in projektom za ozaveščanje in informiranje o problematiki
spolnega nasilja za različne ciljne skupine.
Kazalniki za merjenje učinkov ukrepov so naslednji: 1) Raven vzpostavitve in spremljanja mednarodno
primerljivih kazalnikov o spolnem nasilju; 2) Število in obseg programov in projektov ter protokolov,
ki se nanašajo na sistemsko obravnavo spolnega nasilja; 3) Število in obseg programov in projektov za
ozaveščanje in informiranje o problematiki spolnega nasilja. Ocenjujemo, da so predvideni ukrepi s
pripadajočimi kazalniki ustrezni za doseganje cilja. Vsak ukrep ima predviden en kazalnik, pri čemer
velja izpostaviti dvoje: prvič, posebni ukrepi in programi naslavljajo tako žrtve kot storilce dejanj, kar
je pomembno iz vidika preprečevanja nasilja, in drugič, ozaveščanje o spolnem nasilju za različne
ciljne skupine, kar je zelo pomembno pri preprečevanju spolnega nasilja.
V periodičnih načrtih so ukrepi ustrezno konkretizirani v aktivnostih, ki vključujejo: strokovno
usposabljanje policije, sodstva in tožilstva na področju nasilja v družini, sprejem ustrezne zakonodaje,
tj. Zakona o preprečevanju nasilja v družini (2008), Resolucije o nacionalnem programu za
preprečevanje nasilja v družini (2009-2014), sofinanciranje nevladnih organizacij, ki delujejo na
področju preprečevanja nasilja, načrt zbiranja podatkov in zbiranje podatkov s področja nasilja. Na
področju trgovine z ljudmi so predvidene aktivnosti Medresorske skupine za boj proti trgovini z
ljudmi, aktivnosti strokovnega usposabljanja policije, medtem ko pri spolnem nasilju aktivnosti
vključujejo tako sofinanciranje nevladnih organizacij, kot strokovno usposabljanje policije ter
vključevanje teh vsebin v šolske kurikule.
V poročilih so v glavnem podane izčrpne informacije, pri čemer so nekateri deli poročil še posebej
informativni in omogočajo spremljanje izvedbe ukrepov in oceno njihovih učinkov (npr. poročanje o
udeležbi posameznih akterjev na konferencah, okroglih mizah v organizaciji UEM, posvetih,
organizacije usposabljanj, itn.). Vidik heterogenosti žrtev je delno upoštevan in se nanaša na

42
aktivnosti ozaveščanja kmečkih žensk kot ranljive skupine zaradi socialne izključenosti ter
infrastrukturno prilagoditev namestitev za ženske, žrtve nasilja, z invalidnostmi in starejše ženske.
Medtem ko migrantke kot posebej ranljive skupine niso zajete v aktivnosti ozaveščanja o pravicah in
podpornih storitvah. Pri strokovnem usposabljanju je velik poudarek na aktivnostih, ki vključujejo
policijo, sodstvo in tožilstvo, medtem ko so v tovrstne aktivnosti vključeni v manjši meri kadri Centrov
za socialno delo (ki nastopajo v vlogi izvajalcev in izvajalk usposabljanj). Na sistematičen in celovit
pristop na področju nasilja kaže tudi sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju
preprečevanja nasilja in trgovine z ljudmi ter predstavljajo enega ključnih akterjev ozaveščanja in
nudenja podpornih storitev žrtvam nasilja. Poudarek je v glavnem na aktivnostih, ki vključujejo žrtve
nasilja, medtem ko je aktivnosti, ki vključujejo storilce zelo malo. Glede na zapisane ukrepe in kazalce
ugotavljamo, da so delno doseženi cilji o vzpostavitvi in spremljanju mednarodno primerljivih
kazalnikov o spolnem nasilju, trgovini z ljudmi in nasilju nad ženskami. Za slednje področje naj bi
IRSSV pripravil bazo podatkov in nabor kazalnikov, vendar gre za podatke o otrocih, žrtvah nasilja v
družini.
Celovitost zastavljenih ciljev/področja
Področje nasilja je v Resoluciji najbolj obsežno področje, ki ga naslavljajo štirje strateški cilji, osem
posebnih ciljev, predvidenih je 14 ukrepov in določenih je 16 kazalnikov. Področje nasilja obsega
sistemsko ureditev preprečevanja nasilja nad ženskami, ničelno toleranco do nasilja nad ženskami,
sistemsko ureditev trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije
tersistemske ureditve preprečevanja spolnega nasilja in ničelne strpnosti do spolnega nasilja.
Natančna razdelava področja nasilja v Resoluciji kaže na skrbno in natančno obravnavo same
problematike. Ocenjujemo, da je področje nasilja celovito zastavljeno v Resoluciji in smo mnenja, da
ne potrebuje dodatne širitve, morda le poudarek bodisi v posebnem cilju ali posameznem ukrepu, ki
bi naslavljal heterogenost žrtev nasilja in usposobljenost kadrov, ki obravnavajo žrtve nasilja, da
prepoznavajo heterogenost žrtev in temu ustrezno pristopajo k žrtvam nasilja. Na tem mestu bi
veljalo izpostaviti tudi nasilje nad starejšimi, kjer gre zaradi demografske slike v večini za nasilje nad
starejšimi ženskami, ki je ostaja tabuizirana tema. Ravno zaradi demografskih trendov bo v prihodnje
treba večjo pozornost nameniti preprečevanju nasilja nad starejšimi tako na ravni politik kot na ravni
ozaveščanja, zagotavljanja podpornih storitev in opolnomočenja žrtev nasilja. Zato je nujno
upoštevanje intersekcijske dimenzije pri celotnem pristopu preprečevanja nasilja.
Strateški cilji na področju nasilja so zastavljeni celovito in natančno. Pri tem je dobro, da Resolucija
upošteva tako zakonsko in sistemsko ureditev kot usposobljenost kadra, ki obravnava žrtve nasilja
kot ozaveščanje in informiranje o problematiki nasilja.
Za ukrepe na področju nasilja so določeni naslednji nosilci: MDDSZ , MNZ, MZ, MŠŠ; MP, MZZ in
takratni UEM. Menimo, da je zaradi obsežnosti problematike nasilja nujno, da je za nosilce določenih
več ministrstev in takrat še samostojni UEM.
Na področju nasilja so določeni finančni viri za usposabljanje strokovnih kadrov in za ozaveščanje ter
informiranje o nasilju (Resolucija, str. 10).

 

43
Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike
V poročiliho izvajanju Resolucije so v prilogi navedeni nekateri statistični podatki o nasilju nad
ženskami, trgovini z ljudmi in spolnem izkoriščanju zaradi prostitucije in spolnem nasilju. V glavnem
gre za podatke o kaznivih dejanjih nasilja, ki jih zbira policija in podatke Medresorske delovne skupine
za boj proti trgovini z ljudmi. To pomeni, da podatki vključujejo zgolj tista kazniva dejanja nasilja, ki so
bila prijavljena in obravnavana kot kaznivo dejanje. Vprašanje, ki ostaja odprto je, koliko je
neprijavljenega nasilja, kar po ocenah nevladnih organizacij predstavlja velik problem ter vrste
nasilja, ki se prijavljajo. Namreč, zlasti psihično nasilje je tista vrsta nasilja, ki najpogosteje ostaja
prikrita in neprijavljena.
Podatki o številu izbranih obravnavanih kaznivih dejanjih (glej tabelo 21 v prilogi) v katerih so bile
ženske žrtve in so se zgodile v družini (če se navežemo zgolj na nekatere) kažejo, da se je število
hudih telesnih poškodb v letu 2010 in 2011 nekoliko zmanjšalo v primerjavi s prej, število lažjih
telesnih poškodb niha, prav tako tudi nasilništvo. Zelo visoke številke so pri neplačevanju preživnine,
zanemarjanja otrok in surovega dejanja, narašča število napadov na osebo, mlajšo od 15 let. Težko je
potegniti zaključke, saj nimamo podatkov o vseh žrtvah tovrstnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena v
okviru družine, ki bi omogočila primerjavo glede na spol žrtve in vrsto kaznivih dejanj. Podatki o
žrtvah trgovine z ljudmi (glej tabelo 22 v prilogi) so razdeljeni po spolu žrtve za odrasle osebe,
medtem ko otroci predstavljajo homogeno skupino. Iz tabele je razvidno, da so žrtve trgovine z
ljudmi v glavnem ženske, pri čemer gre največkrat za spolne zlorabe. V porastu so kazniva
dejanjamed letoma 2010 in 2011 (glej tabelo 23 v prilogi), zlasti je izrazit porast kaznivih dejanj
prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, prav tako je zabeležen porast
trgovine z ljudmi (MNZ, Policija).
V nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih raziskovalke opozarjajo, da je
vsaka druga ženska (56,6%) od 15. leta starosti naprej doživela vsaj eno od oblik nasilja. Prevladujoče
oblike nasilja so psihično nasilje (49,3%), fizično (23%9, premoženjsko (14,1%), omejevanje gibanja
(13,9%) in spolno nasilje (6,5%). Podatki so nanašajo na l. 2009, pri čemer je v zadnjih 12 mesecih
vsaka druga ženska doživela nasilje, največkrat je šlo za psihično nasilje, ki se ga tudi ne prijavlja.
Raziskovalke potrjujejo, da se nasilje lahko pojavlja kadarkoli v življenju posameznice oz.
posameznika, od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Žrtve nasilja v zasebni sferi in partnerskih
odnosih so najpogosteje ženske, povzročitelji pa največkrat moški (90.8%) (Leskošek et al., 2010).
Zaključimo lahko, da je področje nasilja celovito opredeljeno s splošnimi strateškimi cilji in smo
mnenja, da ne potrebuje dodatne širitve, morda prej združitev. V prihodnje bi bilo zelo pomembno
veliko večjo pozornost nameniti ne le formalnim okvirjem, temveč predvsem uporabi, udejanjanju
zakonodaje, programov in drugih relevantnih dokumentov iz področja nasilja v praksi. Na to je
opozorila strokovnjakinja na področju preprečevanja nasilja nad ženskami (intervjuvanka 8):
»... imamo dokumente, ki dobro obravnavajo enakost med spoloma, saj tudi resolucije, kot je ta, so
zelo lepo napisane in so zelo dodelane, jaz sem vedno navdušena nad njimi. .... Težava je, da imamo
totalno težavo z implementacijo teh dokumentov v praksi, jaz mislim, da kar se te Resolucije tiče ni to
nobena izjema, ker se nam enako pojavlja pri Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, enako pri
pravilnikih, ki spadajo k zakonu ...«

44
Velik napredek je bil storjen na področju ozaveščanja in posledično prepoznavanja nasilja v družini s
strani organov pregona, težave se pojavljajo na ravni klasifikacije nasilnih dejanj, kar predstavlja
nalogo za prihodnje delo na področju preprečevanja nasilja in bi lahko bilo zajeto v naslednjem
strateškem dokumentu:
» ... danes lahko govorimo o nasilju v družini, dvajset let nazaj smo zelo težko oz. so strokovne delavke
rekle, da pač tega pri njih ni, policija je pa pri nasilju v družini povedala, da pa spore rešite kar sami,
mi se v to ne bomo vtikali. Danes vedo, da se morajo vtakniti, sicer se še vedno zgodi, da zaradi
kaljenja javnega reda in miru povzročitelju in žrtvi dajo položnico, ampak vrh policije ve, da mora
potem to sankcionirati in da se to ne sme dogajati tako, da s tega vidika je napredek«.

3.6 PROCESI ODLOČANJA
Jasnost ciljev in ustreznost ukrepov in kazalnikov
Resolucija na področju procesov odločanja predstavi pomen odločanja, odnosov moči in vpliva na
vseh ravneh delovanja družbe. Izpostavljen je pomen uravnotežene zastopanosti obeh spolov v
procesih političnega odločanja, javne uprave in pravosodja ter družbeno-ekonomskem področju.
Izzivi in usmeritve ustrezno so ustrezno naslovljeni v strateških ciljih Resolucije. Med dvajsetimi
strateškimi cilji politike enakosti spolov (Resolucija, str. 4) se na področje procesov odločanja
nanašajo naslednji:
- uravnotežena zastopanost in udeležba žensk in moških v političnem odločanju,
- uravnotežena zastopanost žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju,
- uravnotežena zastopanost žensk in moških na položajih odločanja na družbeno-ekonomskem
področju.

Jasnost in konkretizacija ciljev
Strateški cilj doseganja (I) uravnotežene zastopanosti in udeležbe žensk in moških v političnem
odločanju ima en poseben cilj: Povečanje zastopanosti in udeležbe žensk na vseh ravneh političnega
odločanja ter ustvarjanje politične kulture, ki temelji na enakosti spolov. Za doseganje tega cilja je
opredeljenih pet ukrepov: 1) Dopolnitev zakonodaje za povečanje deleža žensk na kandidatnih listah;
2) Izvajanje in podpora programom in projektom za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov,
vključno z uvajanjem posebnih ukrepov; 3) Vzpostavitev in spremljanje kazalnikov EU ter drugih
mednarodno primerljivih kazalnikov o političnem odločanju; 4) Izvajanje in podpora programom in
projektom za ozaveščanje in informiranje o koristih in prednostih uravnotežene zastopanosti žensk in
moških pri političnem odločanju, za različne ciljne skupine; 5) Integracija načela enakosti spolov v
politično kulturo. Ocenjujemo, da so predvideni ukrepi ustrezno razdelani in zajamejo vse ključne
elemente za doseganje večje zastopanosti žensk v procesih političnega odločanja (od zakonodajnega,
sistemskega vidika do vidika ozaveščanja, spremljanja kazalnikov ter udejanjanja načela enakosti v
politično kulturo). Trije ukrepi se nanašajo na povečanje zastopanosti žensk v procesih političnega
odločanja, en ukrep se nanaša na ustvarjanje politične kulture, utemeljene na enakosti spolov.
Medtem ko zadnji, peti ukrep vključuje tako vidik zastopanosti žensk kot na enakosti spolov

45
temelječo politično kulturo. Ta ukrep je zelo splošen in bi v tem primeru bilo dobro konkretizirati, saj
je zaradi njegove splošnosti tudi nejasno, kaj vse sodi v ta ukrep.
Strateški cilj (II) uravnotežena zastopanost žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi
in pravosodju ima prav tako definiran en posebni cilj: Uravnoteženje zastopanosti žensk in moških na
imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju. Za dosego cilja sta predvidena dva ukrepa: 1)
Vzpostavitev in izvajanje mehanizmov za sistematično spremljanje in spodbujanje uravnotežene
zastopanosti žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju, vključno s
posebnimi ukrepi in programi; 2) Vzpostavitev in spremljanje kazalnikov EU ter drugih mednarodno
primerljivih kazalnikov o odločanju na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju.
Ocenjujemo, da so cilj in ukrepa opredeljeni in ustrezno naslavljajo ključne izzive na tem področju
(tem manjša je zastopanost žensk čim višji je položaj v hierarhiji delovnih teles vlade, v javni upravi in
pravosodju). Sistematično spremljanje izvajanja zakonodaje bo omogočilo vpogled v stanje, pri čemer
je vprašanje, ali bo vodilo tudi v doseganje cilja, tj. uravnotežena zastopanost obeh spolov na
imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju. Zato bi v prihodnje veljalo razmisliti o konkretnih
ukrepih, ki bi omogočali doseganje tega cilja.
Strateški cilj (III) uravnotežene zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja na družbeno-
ekonomskem področju ima prav tako določen en posebni cilj: povečanje zastopanosti žensk na
položajih odločanja v gospodarstvu, sindikatih, združenjih in organizacijah. Za dosego cilja sta
predvidena dva ukrepa: 1) Vzpostavitev in izvajanje mehanizmov za sistematično spremljanje in
spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja v gospodarstvu,
sindikatih, združenjih in organizacijah, vključno s posebnimi ukrepi in programi; 2) Vzpostavitev in
spremljanje kazalnikov EU o odločanju na družbeno-ekonomskem področju. Ocenjujemo, da je cilj
ustrezno opredeljen, ukrepa pa po naši oceni ne moreta v zadostni meri voditi v doseganje
predvidenega cilja. Sistematično spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti in
spremljanje kazalnikov omogočajo vpogled v dejansko stanje, in nujno ne vodijo v večjo zastopanost
žensk na področju odločanja v gospodarstvu. Zato menimo, da bi v prihodnje veljalo razmisliti
ukrepih, ki bi naslavljali sistemsko reševanje, kot je uvedba kvot in podpora projektom in
programom, ki bi naslavljala organizacije ter prek določenih mehanizmov spodbujala uravnoteženo
zastopanost spolov v procesih odločanja v organizacijah.

Ustreznost ukrepov in kazalnikov
(I) uravnotežena zastopanost in udeležba žensk in moških v političnem odločanju
Za doseganje posebnega cilja: Povečanje zastopanosti in udeležbe žensk na vseh ravneh političnega
odločanja ter ustvarjanje politične kulture, ki temelji na enakosti spolov, je predvidenih pet ukrepov
pet ukrepov:
-  dopolnitev zakonodaje za povečanje deleža žensk na kandidatnih listah,
-  izvajanje in podpora programom in projektom za doseganje uravnotežene zastopanosti
spolov, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov,

46
-  vzpostavitev in spremljanje kazalnikov EU ter drugih mednarodno primerljivih kazalnikov o
političnem odločanju,
-  izvajanje in podpora programom in projektom za ozaveščanje in informiranje o koristih in
prednostih uravnotežene zastopanosti žensk in moških pri političnem odločanju, za različne
ciljne skupine,
-  integracija načela enakosti spolov v politično kulturo.
V Resoluciji so opredeljeni štirje kazalniki za doseganje cilja: 1) Dopolnjena zakonodaja s posebnimi
ukrepi za povečanje deleža žensk na kandidatnih listah; 2) Število in obseg programov ter projektov,
ki se nanašajo na uravnoteženo zastopanost spolov; 3) Raven vzpostavitve in spremljanja kazalnikov
EU ter drugih mednarodno primerljivih kazalnikov o političnem odločanju; 4) Število in obseg
programov in projektov za ozaveščanje in informiranje o koristih in prednostih uravnotežene
zastopanosti žensk in moških pri političnem odločanju. Ni opredeljenega kazalnika, s katerim bi se
spremljalo izvajanje petega ukrepa, tj. integracije načela enakosti spolov politično kulturo. Zato bi
veljalo razmisliti o kazalnikih, ki bi na ustrezen način spremljali izvajanje tega, sicer zelo splošnega
ukrepa.
(II) uravnotežena zastopanost žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju
Za doseganje posebnega cilja Uravnoteženje zastopanosti žensk in moških na imenovanih položajih v
javni upravi in pravosodju sta predvidena dva ukrepa:
– vzpostavitev in izvajanje mehanizmov za sistematično spremljanje in spodbujanje uravnotežene
zastopanosti žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju, vključno s
posebnimi ukrepi in programi,
– vzpostavitev in spremljanje kazalnikov EU ter drugih mednarodno primerljivih kazalnikov o
odločanju na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju.
Z dvema pripadajočima kazalnikoma za merjenje doseganja cilja: 1) Raven vzpostavitve mehanizmov
za sistematično spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na
imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju; 2) Raven vzpostavitve in spremljanja kazalnikov EU
ter drugih mednarodno primerljivih kazalnikov o odločanju na imenovanih položajih v javni upravi in
pravosodju. Ocenjujemo, da sta ukrepa in kazalnika ustrezna, vendar je vprašanje, ali lahko ukrepa v
zadostni meri dosežeta predvideni cilj.
(III) uravnotežena zastopanost žensk in moških na položajih odločanja na družbeno-ekonomskem
področju
Za doseganje posebnega cilja: povečanje zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu,
sindikatih, združenjih in organizacijah sta predvidena dva ukrepa:
-  vzpostavitev in izvajanje mehanizmov za sistematično spremljanje in spodbujanje
uravnotežene zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja v gospodarstvu, sindikatih,
združenjih in organizacijah, vključno s posebnimi ukrepi in programi,
-  vzpostavitev in spremljanje kazalnikov EU o odločanju na družbeno-ekonomskem področju.

47
Ukrepa sta konkretizirana v dveh kazalnikih: 1) Raven vzpostavitve mehanizmov za sistematično
spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja v
gospodarstvu, sindikatih, združenjih in organizacijah; 2) Raven vzpostavitve in spremljanja kazalnikov
EU o odločanju na družbeno-ekonomskem področju. Ocenjujemo, da ukrepa s pripadajočima
kazalnikoma omogočata pregled in analizo stanja na družbeno – ekonomskem področju v procesih
odločanja, pri čemer nujno ne vodijo v bolj uravnoteženo zastopanost obeh spolov na omenjenem
področju.
V periodičnih načrtih so ukrepi različno konkretizirani v aktivnostih. Pri procesih političnega
odločanja se največ aktivnosti načrtuje pri dopolnitvi zakonodaje za povečanje deleža žensk na
kandidatnih listah, pri analizi državnozborskih in lokalnih volitev ter spodbujanja uravnotežene
zastopanosti spolov v politiki ter analizah zastopanosti žensk in moških v političnem odločanju po
kazalnikih EU in pri ozaveščanju. Nekateri ukrepi, zlasti peti ukrep, tj. integracija načela enakosti
spolov v politično kulturo ni vključen v periodična poročila in ni predvidenih nobenih aktivnosti. Pri
javni upravi in pravosodju sta predvidena dva ukrepa, pri čemer je konkretiziran predvsem en ukrep,
tj. vzpostavitev in spremljanje kazalnikov EU ter drugih mednarodno primerljivih kazalnikov o
odločanju na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju. Aktivnosti vključujejo vzpostavitev
kazalnikov in spremljanje Uredbe o kriterijih za upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti spolov
in opozarjanje v primeru neusklajenosti z uredbo. Prvi ukrep tj. Vzpostavitev in izvajanje
mehanizmov za sistematično spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in
moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju, vključno s posebnimi ukrepi in
programi je podreprezentiran glede aktivnosti. Pri družbeno-ekonomskem odločanju je prav tako
veliko večji poudarek na enem ukrepu, tj. vzpostavitvi sistema kazalnikov EU o zastopanosti žensk in
moških v procesih odločanja na tem področju. Zadnji periodični načrt 2012/2013 daje večji poudarek
na povečanju deleža žensk v gospodarstvu z aktivnostmi spodbujanja večjega deleža žensk, med njimi
so izpostavljene mlade ženske, na položajih odločanja v gospodarstvu. Predvidena je tudi raziskava in
izvedba aktivnosti, t.i. mentorski dan.
V poročilih so podane informacije različne kvalitete, kjer so nekatere aktivnosti zelo podrobno
predstavljene, medtem ko nekatere aktivnosti vključujejo zgolj spremljanje statističnih podatkov o
zastopanosti spolov na določenem področju odločanja. V zadnjem poročilu je izpostavljeno, da
načrtovane spremembe volilne zakonodaje v Državnem zboru niso bile obravnavane, kar rezultira v
tem, da tudi niso bile sprejete. Ocenjujemo, da področje procesov odločanja ni bilo obravnavano na
sistematičen način, saj tudi nekateri predvideni ukrepi niso bili konkretizirani v aktivnostih. Tako, na
primer, pri procesih političnega odločanja, ukrep, ki naslavlja integracijo načela enakosti spolov v
politično kulturo ni vključen v periodične načrte niti v poročilih o izvajanju. Prav tako je pri področju
odločanja v javni upravi in pravosodju veliko večji poudarek na vzpostavitvi in spremljanju kazalnikov
EU ter drugih mednarodno primerljivih kazalnikov o odločanju na imenovanih položajih v javni upravi
in pravosodju kot na sistemski ravni (izvajanje mehanizmov). Pri procesih odločanja na družbeno-
ekonomskem področju je v obdobju zadnjih dveh let poudarek na večji zastopanosti žensk na
položajih odločanja v gospodarstvu, kar je pohvalno z vidika enakosti spolov. Ob tem je treba
izpostaviti, da na družbeno-ekonomskem področju nekatere institucije, ki jih Resolucija naslavlja, kot
so npr. sindikati, združenja, se kasneje ne pojavljajo/niso vključenev aktivnosti. Glede na zapisane
ukrepe in kazalnike lahko ugotovimo, da so cilji delno doseženi tako zaradi podreprezentiranosti
določenih ukrepov in aktivnosti kot tudi zaradi same vsebinske zastavitve ukrepov, ki omogočajo
predvsem pregled in analizo obstoječega stanja, umanjka pa korak h konkretnim aktivnostim, ki bi

48
prispevala k večji zastopanosti žensk na področjih odločanja v politiki, javni upravi in pravosodju ter
družbeno-ekonomskem področju.
Celovitost zastavljenih ciljev/področja
Področje procesov odločanja v Resoluciji naslavljajo trije strateški cilji, ki se umeščajo na področje
političnega odločanja, odločanja v javni upravi in pravosodju ter odločanja na družbeno-ekonomskem
področju. Ocenjujemo, da je področje procesov odločanja v Resoluciji zastavljeno celovito in ne
potrebuje dodatne širitve. Ob tem predlagamo, da se konkretizira ukrepe in aktivnosti, ter da več
poudarka na določene skupine žensk, zlasti mlade ženske v procesih odločanja, pri čemer ne gre
spregledati intersekcije z drugimi osebnimi okoliščinami, kar bi prispevalo k večji prepoznavnosti
določenih skupin žensk, npr. mladih, Rominj, v okviru doseganja enakosti spolov.
Strateški cilji na področju procesov odločanja so zastavljeni ustrezno, manko je predvsem na ravni
zastavitve ukrepov in aktivnosti, ki bi morali iti korak dlje od analiz. V prihodnje bi bilo treba več
poudarka nameniti zakonodajnim ukrepom za doseganje uravnotežene zastopanosti v gospodarstvu.
Za ukrepe na področju procesov odločanja so določeni naslednji nosilci: MG, MDDSZ, MNZ, MJU,
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, in takratni UEM. Ocenjujemo, da je za
doseganje cilja uravnotežene zastopanosti spolov v procesih odločanja nujno sodelovanje različnih
ministrstev in vladne službe ter takrat še samostojnega Urada za enake možnosti. Pričakovali bi, da
bo poleg vladne službe vključena še katera druga institucija, ki bo naslavljala cilj uravnotežene
zastopanosti spolov pri političnem odločanju na lokalni ravni.
Za izvajanje posebnih ukrepov na področju spodbujanja uravnotežene zastopanosti spolov v procesih
odločanja so v Resoluciji predvidena določena finančna sredstva (Resolucija, str. 10).

Uresničevanje enakosti žensk in moških na področju glede na izbrane kazalnike
Nekateri izmed natančno razdelanih kazalnikovpredstavljenih v poglavju Kazalci o položaju žensk in
moških, ki so ustrezni in celovito pokrivajo to področje, so uporabljeni v prilogah dvoletnih poročilo
izvajanju Resolucije. Podatki so razdeljeni glede na področje politike, javne uprave in pravosodja ter
družbeno-ekonomskega področja.
Kot je zapisano v periodičnih načrtih in je razvidno tudi iz statističnih podatkov na področju politike je
sprejeta zakonodaja za volitve v državni zbor in lokalne volitve ter Zakon o volitvah v Evropski
parlament uvedla obvezni delež zastopanosti žensk in moških na kandidatnih listah. Podatki in analize
pokažejo, da je napredek počasen, zlasti na lokalni ravni. Tako, na primer, se je delež županj od leta
1994 do 2010 zvišal le za 3,4 odstotne točke, kar z drugimi besedami pomeni, da je bilo v Sloveniji
2010 4,8% županj. Nekoliko bolj spodbudni so podatki o deležih kandidatk in izvoljenih občinskih
svetnicah, kjer je delež višji in predstavlja petino vseh izvoljenih v občinske svete, vendar še vedno ni
mogoče govoriti o uravnoteženi zastopanosti spolov. Podatki o deležu izvoljenih poslank v Državni
zbor od leta 1990 do 2011 pokaže sicer trend zviševanja deleža žensk, zlasti v zadnjem obdobju
Resolucije (Statistični urad).

49
Na področju javne uprave podatki o deležu žensk na določenih položajih pokažejo, da je stanje boljše
kot na področju politike. Na imenovanih položajih s petletnim mandatom je skoraj 40% žensk, na
operativni ravni vodenja je delež 37%. Ob tem je treba izpostaviti, da je javna uprava področje, kjer
so ženske številčnejše zastopane. Tudi področje pravosodja postaja po zastopanosti žensk, sodnic
feminizirano področje. Podatki kažejo, da je delež sodnic po sodiščih v Sloveniji z izjemo vrhovnega
sodišča, več kot 50% (Statistični urad).
Deleži žensk v procesih odločanja v gospodarstvu so nizki in primerjave s tujino pokažejo, da so
majhni deleži žensk na najvišjih položajih, posebej v velikih organizacijah in podjetjih (Kanjuo Mrčela
2010, Kanjuo Mrčela in dr. 2012, Gómez-Ansón 2012 ). Na nižjih ravneh vodenja je delež žensk višji,
vendar čim višje po hierarhični lestvici organizacije/podjetja tem manj je žensk. Tako, na primer je
bilo l. 2010 29,5% menedžerk proizvodnih in operativnih enot družbe, 45,9% menedžerk drugih enot
družbe, 26,4% direktoric in članic uprav družbe ter 32,9% direktoric, menedžerk družbe (Statistični
urad RS 2010). Leta 2012 je bilo v Sloveniji 11%, predsednic uprav, 19% članic uprav, 18% izvršnih
direktoric in 22% članic nadzornih svetov. V primerjavi s članicami EU so najvišji deleži žensk na višjih
ravneh odločanja v gospodarstvu na Češkem, Latviji, Finskem, Romuniji, Švedskem, Estoniji in Franciji.
Nikjer pa deleži žensk v gospodarstvu na višjih ravneh odločanja ne presegajo ene tretjine vseh
(Evropska komisija).
Sklenemo lahko s citatom ene izmed intervjuvanih strokovnjakinj, ki izpostavi, da so zakonske
podlage za bolj uravnoteženo zastopanost spolov na področju politike podlaga, ki je potrebna in
nujna ob kontinuiranem delovanju drugih aktivnosti za doseganje enakosti spolov na področju
procesov odločanja:
»Torej uzakonitev kvot za volitve na lokalni ravni, na evropski ravni in za v parlament, so pravzaprav
dosegli nekaj kar se sicer ne bi dalo na hitro doseči. To, da smo stranke prisilili, da so na kandidatne
liste dali toliko in toliko žensk, je rodilo določene rezultate. Seveda to ni zadosti, ampak eni premiki so
bili narejeni in se mi zdi, da včasih se malo premalo zavedamo tega, da samo en zakonski ukrep ne
more rešiti situacije. Da gre za neko kompleksnost situacije, kjer se posameznice, posamezniki,
stranke, celotna družba nahaja in, da je na to kompleksnost potrebno tudi misliti in, da se ne moremo
tukaj ustaviti. Ne gre pa reči, da kvote, kot zakonski ukrep, niso pomembne. Obe skrajnosti nikamor
ne peljeta. Treba je misliti, kaj poleg tega je še mogoče narediti, zato da se prvič zavaruje doseženo
raven in seveda tudi naprej dosega še uspehe. Tak klasičen primer je izvolitev Alenke Bratušek na
mesto predsednice vlade. Takrat se je ogromno govorilo o tem dejstvu, da gre za žensko. Kar pomeni,
da še vedno ni te širše družbene sprejetosti, da ženska lahko zaseda najvišji položaj, ampak je to še
vedno nekaj nenavadnega, nekaj ekscesnega s čemer se je vesoljna Slovenija vsaj štirinajst dni
ukvarjala. Z njeno podobo, z njenim telesom in ne vem še čim vse. Tako, da se vidi, da ene stvari so
bile narejene, ampak še vedno pa ne moremo reči, da smo na neki točki, kjer se lahko zadovoljimo in
rečemo, zdaj pa stvari potekajo po neki lastni logiki, ampak je še vedno potrebno misliti, kako doseči
še nadaljne korake. Kako doseči situacijo, da bo to normalno« (intervjuvanka 11).

KAZALNIKI
V Resoluciji so (v poglavju Kazalci o položaju žensk in moških) izbrani in navedeni tudi kazalniki o
položaju žensk in moških. V nadaljevanju bomo ocenili njihovo ustreznost po področjih.

Na področju dela Resolucija omenja kazalce, ki so ustrezni za spremljanje enakosti spolov na
področju dela. Menimo, da bi bilo dobro, če bi izbrani med temi kazalniki bili uporabljeni v

50
periodičnih načrtih za konkretizacijo pričakovanih rezultatov ukrepov in aktivnosti in v poročilih za
oceno učinka ukrepov na dejansko življenje moških in žensk.
Dva kazalnika na področju vzgoja, izobraževanje in šport (t.j. deleži učenk in študentk po
izobraževalnih programih) in kazalnik o udeležbi učenk v obšolskih dejavnostih so jasno povezani z
cilji področja vzgoje in izobraževanja in omogočajo spremljanje položaja enakosti žensk in moških na
tem področju. Kazalnik o deležu deklic in dečkov iz ranljivih družbenih skupin v izobraževalnih
programih pa je težje merljiv, saj ni jasno opredeljeno katere so ranljive skupine (etnične manjšine,
nizek dohodek). Tudi kazalnik javna sredstva namenjena športnim, kulturno-umetniškim in
izobraževalnim dejavnostim nima jasne povezave s cilji področja, saj višanje deleža sredstev ne
omogoča nujno tudi večanje enakosti žensk in moških na področjih, ampak je to povezano s tem
čemu so ta sredstva namenjena (sredstva lahko tudi utrjujejo obstoječe neenakosti), zato menimo,
da ta kazalnik ni najbolj primeren za spremljanje enakosti možnosti žensk in moških na področju.

Na področju znanosti in raziskovanja resolucija navaja veliko število kazalnikov za spremljanje stanja,
kar se ne zdi v sorazmerju s pozornostjo, ki je namenjena temu področju v Resoluciji. Menimo, da bi
bilo bolje izbrati manjše število kazalnikov med omenjenimi kazalniki, za večjo preglednost področja.
Izbrani kazalniki vsi primerno omogočajo merjenje in spremljanje položaja žensk in moških na tem
področju. Pri nekaterih kazalnikih se zdi, da prihaja do delnega prekrivanja in torej podvajanja (na
primer delež raziskovalk po institucionalnem sektorju/ delež znanstveno raziskovalnega osebja po
spolu in institucionalnem sektorju/ distribucija znanstveno-raziskovalnega osebja po sektorjih in
spolu v deležih). Predlagamo omejitev na nekaj izbranih kazalnikov, na primer Delež raziskovalk po
institucionalnem sektorju; Delež specialistk in specialistov, magistric in magistrov ter doktoric in
doktorjev znanosti po spolu; Stopnja uspešnosti prijav za financiranje raziskav po spolu; število
podeljenih akademskih nagrad po spolu in področjih; Delež žensk med člani oziroma članicami javno
vodenih znanstvenih svetov; delež zaposlenih raziskovalk in raziskovalcev s pogodbami za določen
čas, po spolu, v primerjavi s celotnim številom zaposlenih raziskovalk in raziskovalcev.

Na področju kulture, medijev in oglaševanja Resolucija opredeli kazalnike, ki so ustrezni za
spremljanje položaja spolov na omenjenem področju. Predlagamo, da bi v prihodnje te kazalnike
uporabili v periodičnih načrtih in dvoletnih poročilih za spremljanje učinkov ukrepov na položaj
spolov na področju kulture, medijev in oglaševanje ter širše na področju enakosti spolov.

Na področju zdravja Resolucija navaja številne kazalnike, predvsem na področju reproduktivnega
zdravja ter duševnega zdravja, ter nekaj kazalnikov splošnega zdravja prebivalstva. Menimo, da so
splošni kazalniki potrebni za spremljanje stanja na področju, da pa bi bilo morda zaradi večje
preglednosti možno zmanjšati število predlaganih kazalnikov za reproduktivno in duševno zdravje.
Menimo, da bi bilo dobrodošla vključitev tudi kazalnikov dostopnosti zdravstvenega varstva za
posamezne skupine (npr. delež oseb brez zavarovanja po spolu; anketno merjenje ovir pri dostopu do
zdravstvenih storitev po spolu).

Na področju socialne vključenosti so navedeni primerni in uveljavljeni kazalniki stopnje tveganja
revščine. Menimo, da bi bilo na tem področju dobrodošlo tudi merjenje nekaterih nemonetarnih
vidikov socialne izključenosti, kot so na primer materialna prikrajšanost, stanovanjska izključenost
(prenaseljenost, neprimerno stanovanje, ipd.), in drugih, ki bi s tem nudili bolj celovit vpogled na
področje socialne vključenosti.

Na področju družinskega življenja in partnerstvaso navedeni kazalniki, ki se nanašajo na porabo časa
za skrbstveno in gospodinjsko delo, očetovske dopuste in očetovsko porabo starševskih dopustov,
oblike družinskih in partnerskih skupnostih in sodne podatke o družinskih in partnerskih sporih ter
dodelitvah otrok v skrbništvo. Del kazalnikov se prekriva s kazalniki, ki so že omenjeni v delu o

51
usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Podatkom o očetih bi bilo dobro dodati podatke o
materah in pojasniti razloge za spremljanje nekaterih kazalnikov.
V Resoluciji so za področje nasilja natančno razdelani kazalniki, ki so zelo ustrezni in celovito
pokrivajo področje nasilja od sistemskega/pravnega vidika, žrtev, storilcev do ozaveščanja, in tako
naprej. Predlagamo, da se v prihodnje izbrane kazalnike potem uporabi v periodičnih načrtih, ki bi
tako konkretno prikazali pričakovane rezultate glede na ukrepe in aktivnosti kot tudi v poročilih za
merjenje učinkov ukrepov pri preprečevanju nasilja.
V Resoluciji so za področje procesov odločanja natančno razdelani kazalniki, ki so zelo ustrezni, in
dobro pokrivajo področje procesov odločanja. Nekateri izmed teh kazalnikov so vključeni v poročila,
kar omogoča oceno učinkov ukrepov na dejansko stanje položaja spolov v družbi.

52
4. ANALIZA IN INTERPRETACIJA SPLETNE ANKETE
V nadaljevanju bomo predstavile značilnosti anketiranih oseb, rezultate ankete in interpretacijo
rezultatov, ki smo jih z anketo pridobile.Trebaje opozoriti, da rezultatov ne moremo posplošiti na
širšo populacijo strokovnjakov in tistih, ki delajo na področju enakosti spolov, ampak so predvsem
informativne narave in predstavljajo eksplorativno analizo mnenj. Vseeno pa menimo, da nudi
pomembne informacije o poznavanju Resolucije,ocene njenih učinkov ter informacije o vlogah
različnih akterjev na področju, kar je vse koristno pri pripravi novega strateškega dokumenta na
področju enakosti spolov.

4.1. Opis metodologije in značilnosti anketiranih

Za pridobitev mnenj nekaterih ključnih deležnikov smo pripravile spletno anketo. Anketa je vsebovala
23 vprašanj, od tega je bilo 8 odprtih vprašanj. Anketni vprašalnik je v Prilogi 2.

Kot ključne deležnike smo opredelile:
-  strokovnjake in strokovnjakinje na področju enakosti spolov iz akademskega in
raziskovalnega sveta,
-  predstavnike in predstavnice sindikatov in delodajalskih organizacij,
-  predstavnike in predstavnice različnih sindikatov in nevladnih organizacij, ki so aktivne na
področju enakosti spolov,
-  koordinatorice in koordinatorje na ministrstvih in lokalnih skupnostih,
-  izbrane zaposlene na ministrstvih,
-  predstavnike in predstavnice medijev.
Anketa je eksplorativne narave in ne omogoča posploševanja ugotovitev, saj ni reprezentativna za
populacijo ali delež populacije.
Izbrane osebe smo kontaktirale po elektronski pošti (13.9. 2013) s prošnjo, da odgovorijo na anketo
in potem še enkrat (23.9.2013) z opomnikom in ponovno prošnjo, da odgovorijo na anketo.
Status
Frekv.  %
Delno izpolnjena anketa  26  32,1
Popolno izpolnjena anketa  55  67,9
Skupaj  81  100,0

Na anketo je odgovorilo 81 anketirancev in anketirank. Od tega jih je 68% anketo izpolnilo v celoti,
32% pa le delno (a vseeno v dovolj veliki meri, da so bile tudi te anketirane osebe upoštevane pri
analizi).

Anketa se je izvajala med 13. septembrom in 1. oktobrom.

Datum
Frekv.  %
13.09.2013  25  30,9
15.09.2013  2  2,5
16.09.2013  13  16,0
17.09.2013  6  7,4
18.09.2013  1  1,2

53
19.09.2013  4  4,9
23.09.2013  23  28,4
24.09.2013  2  2,5
25.09.2013  1  1,2
30.09.2013  1  1,2
01.10.2013  3  3,7
Skupaj  81  100,0

Značilnosti anketiranih oseb podajamo v spodnjih tabelah. V vzorcu je 80% žensk. Povprečna starost
anketiranih oseb je 51 let. Več kot polovica ima višjo ali visokošolsko izobrazbo (61%). Približno
polovica anketiranih osebje zaposlenih na ministrstvih, občinah, direktoratih (52%), ostali so
strokovnjaki ali predstavniki drugih organizacij (48%).

Spol
Frekv.  %
Moški  10  20,4
Ženski  39  79,6
Skupaj  49  100,0

Starost

Minimum 32
Maksimum 73
Skupaj  51
Povprečje  47,04
St. odklon  10,496

Najvišja dokončana izobrazba
Frekv.  %
Srednja (poklicna, strokovna ali splošna) izobrazba  1  1,9
Višja ali visokošolska (strokovna ali univerzitetna) izobrazba  32  61,5
Specializacija, magisterij  10  19,2
Doktorat  9  17,3
Skupaj  52  100,0

Delovno/strokovna vloga
Frekv.  %
Strokovnjak/inja (raziskovalec/ka, zaposlen/a na univerzi, inštitutu, ipd.)  13  25,0
Predstavnik/ca sindikata  2  3,8
Predstavnik/ca delodajalca/združenja delodajalcev  1  1,9
Predstavnik/ca nevladne organizacije (svetovalnica, mreže društev, zavodi in
društva ipd.)
6  11,5
Predstavnik/ca medijev (novinar/ka, urednik/ca)  2  3,8
Koordinator/ica za enake možnosti žensk in moških v ministrstvu  8  15,4
Namestnik/ca koordinatorice za enake možnosti žensk in moških v ministrstvu  1  1,9
Koordinator/ica za enake možnosti žensk in moških v občini  9  17,3
Direktor/ica direktorata  6  11,5
Drugo 4  7,7
Skupaj  52  100,0

54

Širše področje, na katerem deluje anketirana oseba oziroma njena institucija
(možnih je bilo več odgovorov)

Število izbranih odgovorov
Frekv.  %
1 področje  62  76,5
2 področji  10  12,3
3 področja  6  7,4
4 področja  2  2,5
5 področij  1  1,2
Skupaj  81  100,0
Povprečje  1,40
St. odklon  0,832

76% anketiranih je odgovorilo, da delujejo na enem področju, 24% anketiranih pa je za svoja
področja delovanja izbralo med dvema in petimi področji.

Širše področje, na katerem delujete anketirana oseba oziroma njena institucija
(možnih je bilo več odgovorov)
Frekv.  %
Trg dela, podjetništvo, zaposlovanje, usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja
17  21,0
Vzgoja, izobraževanje in šport, znanost in raziskovanje  21  25,9
Kultura, mediji in oglaševanje  7  8,6
Zdravje in socialna vključenost  20  24,7
Družinsko življenje in partnerstvo, nasilje nad ženskami (v domačem okolju in
partnerskih odnosih, trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje, spolno nasilje)
13  16,0
Politično in gospodarsko odločanje  20  24,7
Drugo  15  18,5
Skupaj  81  139,4

Med anketiranimi jih je za svoje področje delovanja največ izbralo področje vzgoje, izobraževanja in
športa, znanosti in raziskovanja (26%), zdravja in socialne vključenosti ter političnega in
gospodarskega odločanja (oboje 25%). Najmanj jih deluje na področju kulture, medijev in oglaševanja
(9%).

Širše področje, na katerem deluje anketirana oseba oziroma njena institucija
(samo en odgovor)
Frekv.  %
Trg dela, podjetništvo, zaposlovanje, usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja
7  8,6
Vzgoja, izobraževanje in šport, znanost in raziskovanje  13  16,0
Kultura, mediji in oglaševanje  2  2,5
Zdravje in socialna vključenost  8  9,9
Družinsko življenje in partnerstvo, nasilje nad ženskami  5  6,2
Politično in gospodarsko odločanje  14  17,3
Drugo (Invalidsko varstvo, lokalna samouprava, poslovne storitve na področju
podjetništva – računovodstva, pravosodje, promocija, podpora živilsko
predelovalni industriji, socialno varstvo, promet, prostor, in energija, varstvo
13  16,0

55
potrošnikov)
Deluje na več kot enem področju  19  23,5
Skupaj  81  100,0

Kot že rečeno 24% anketiranih deluje na več kot enem področju. Med tistimi, ki delujejo samo na
enem področju, jih največ deluje na političnem in gospodarskem odločanju (17%), na vzgoja,
izobraževanje in šport, znanost in raziskovanje ter drugje (oboje po 16%), najmanj jih deluje na
področju kulture, medijev in oglaševanja (2%).

Dve skupini po delovno/strokovni vlogi
Frekv.  %
Strokovnjaki, predstavniki  25  48,1
Ministrstvo, občine, direktorati  27  51,9
Skupaj  52  100,0

Anketirane osebe smo razdelile v dve skupini – zaposlene v javni upravi (med njimi so koordinatorice
in koordinatorji za enake možnosti na ministrstvih in občinah ter drugi zaposleni na ministrstvih) in
ostale anketirane osebe (strokovnjakinje in strokovnjaki, predstavniki in predstavnice delodajalcev,
medijev, nevladnih organizacij). V spodnjih treh tabelah predstavljamo razlike med anketiranimi
osebami glede na njihovo pripadnost dvema skupinama.

Spol

Skupaj  Moški  Ženski
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  7  17  24
%  29,2%  70,8%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  3  22  25
%  12,0%  88,0%  100,0%
Skupaj  Frekv.  10  39  49
%  20,4%  79,6%  100,0%

Pri skupini strokovnjakov in predstavnikov je med anketiranimi večji delež moških glede na drugo
skupino. Prav tako je pri tej skupini (strokovnjakov in predstavnikov) višja njihova starost in
izobrazba.

Starost

N  Povp.
St.
odkl.  Minimum Maksimum
Starost  Strokovnjaki, predstavniki  24 49,25  12,390  33  73
Ministrstvo, občine,
direktorati
27 45,07  8,218  32  63
Skupaj  51 47,04  10,496  32  73

Najvišja dokončana izobrazba

Skupaj
Srednja
(poklicna,
strokovna ali
splošna)
izobrazba
Višja ali
visokošolska
(strokovna ali
univerzitetna)
izobrazba
Specializacija,
magisterij  Doktorat

56
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  1  13  3  8  25
%  4,0%  52,0%  12,0%  32,0%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  0  19  7  1  27
%  ,0%  70,4%  25,9%  3,7%  100,0%
Skupaj  Frekv.  1  32  10  9  52
%  1,9%  61,5%  19,2%  17,3%  100,0%

3.7 Predstavitev rezultatov

V nadaljevanju predstavljamo ključne rezultate izvedene spletne ankete.

Poznavanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških
Frekv.  %
Da  50  62,5
Ne  30  37,5
Skupaj  80  100,0

Med anketiranimi je 62% odstotkov takih, ki poznajo Resolucijo o nacionalnem programu za enake
možnosti žensk in moških, 38% pa Resolucije ne poznajo.

Strinjanje s trditvami, ki se nanašajo na področja, na katerih deluje anketirana oseba oziroma
njena institucija

a) Cilji v
Resoluciji so
jasno
zastavljeni.
b) Ukrepi so
primerni
glede na
zastavljene
cilje.
c) Kazalniki so
jasni in
primerni za
merjenje
učinkovitosti
ukrepov.
d) Aktivnosti
so primerne
glede na
zastavljene
cilje.
e) Resolucija
ustrezno
pokriva
problematiko
na področju,
s katerim se
ukvarjam.
Frekv.  %  Frekv.  %  Frekv.  %  Frekv.  %  Frekv.  %
1 Sploh se ne strinjam  1  2,0  1  2,1  1  2  2  4,3  3  6,1
2 ..  3  6,0  8  16,7  7  14,3  5  10,6  7  14,3
3 ...  18  36,0  17  35,4  20  40,8  20  42,6  20  40,8
4 ....  21  42,0  17  35,4  16  32,7  16  34  15  30,6
5 Popolnoma se
strinjam
7  14,0  5  10,4  5  10,2  4  8,5  4  8,2
Skupaj  50  100  48  100  49  100  47  100  49  100
99 Ne vem, ne morem
oceniti
23 24 23 24 23
Povprečje  3,6 3,35 3,35 3,32 3,20
St. odklon  0,881 0,956 0,925 0,935 1,000

Anketirane osebe se z vsemi trditvami v povprečju rahlo bolj strinjajo kot ne. Najbolj se strinjajo s
trditvijo, da so cilji v Resoluciji jasno zastavljeni (povprečje 3,6), najmanj pa s tem, da Resolucija
ustrezno pokriva problematiko na področju, s katerim se ukvarjajo (povprečje 3,2).

57
Ali bi bilo potrebno v naslednjem strateškem dokumentu na področju enakih možnosti žensk in
moških ...

a) ... opredeliti
manj in bolj
fokusirane
ukrepe/cilje?
b) ... vključiti nove
ukrepe/cilje?
c) ... bolje
razdelati
obstoječe
teme/področja/
ukrepe?
Frekv.  %  Frekv.  %  Frekv.  %
Da  34  60,7  19  33,9  21  37,5
Ne  22  39,3  37  66,1  35  62,5
Skupaj  56  100,0  56  100,0  56  100,0

Nadalje smo anketirane osebe spraševale po potrebnih spremembah v naslednjem strateškem
dokumentu na področju enakih možnosti žensk in moških. Med anketiranimije 61% takih, ki menijo,
da bi naslednjič morali opredeliti manj in bolj fokusirane ukrepe oz. cilje. Dve tretjini menita, da
naslednjič v dokument ni treba vključiti novih ukrepov oz. ciljev. 62% jih meni, da naslednjič v
dokumentu ni treba bolj razdelati obstoječih tem, področij oz. ukrepov.

Anketirane osebe, ki so menile, da bi bilo treba v naslednjem strateškem dokumentu na področju
enakih možnosti žensk in moških vključiti nove ukrepe/cilje so omenjale cilje/ukrepe na področju
dela (zaposlovanje, napredovanje, plače), usklajevanja dela in zasebnega/družinskega življenja,
socialne varnosti (posebej ogroženih skupin žensk, nasilja, političnem področju, področju zdravja,
področju varstva okolja (zelena delovna mesta). Veliko omenjenih ukrepov je že del Resolucije in je
analizo odgovorov na to vprašanje bolj razumeti kot poudarjanje potrebnih prioritet in konkretizacijo
že obstoječih ciljev/ukrepov.

Anketirane osebe, ki so menile, da bi bilo treba v naslednjem strateškem dokumentu na področju
enakih možnosti žensk in moških bolje razdelati obstoječe teme/področja/ukrepe, so omenjale
konkretne ukrepe kot so: izobraževanja za kadrovske delavce, sankcije za kršenje, določanje finančnih
sredstev za politično opolnomočenje žensk.

Poznavanje periodičnih načrtov za uresničevanje Resolucije o nacionalnem programu za enake
možnosti žensk in moških
Frekv.  %
Da  26  44,1
Ne  33  55,9
Skupaj  59  100,0

Uporaba Resolucije in/ali periodičnih načrtov kot podlage za načrtovanje/izvedbo določenih
aktivnosti ali kot argumentacija
Frekv.  %
Da  15  25,4
Ne  44  74,6
Skupaj  59  100,0

Slaba polovica anketiranih (44%) pozna periodične načrte za uresničevanje Resolucije
o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, četrtina (25%) je
Resolucijo ali periodične načrte že kdaj uporabilo kot podlago za načrtovanje/izvedbo
določenih aktivnosti ali kot argumentacijo. Desetina (10%) anketiranih je že kdaj
naletela na ovire pri uporabi Resolucije ali periodičnih načrtov. Anketirane osebe, ki so

 

58
že uporabile Resolucijo in/ali periodične načrte so to naredile pri svojem delu pri
pripravi dokumentov, člankov, izvedbenih akcij, pri ozaveščanju, pri razpisih.

Ovire ali težave pri uporabi Resolucije in periodičnih načrtov
Frekv.  %
Da  6  10,2
Ne  53  89,8
Skupaj  59  100,0

Anketirane osebe, ki so opisale ovire/težave pri uporabi dokumentov so opozorile na premalo
specifične določbe v njih, premalo ambiciozne cilje (npr. namesto, da bi se zavzemali za udeležbo
žensk v izobraževanjih, kar je sicer praksa, bi bilo treba doseči definiranje ciljev, ki bi omogočali
dejansko izboljšanje položaja žensk na določenem področju), nepokritost vseh potrebnih področij
(npr. varstvo okolja).

Mnenje o uresničevanju enakosti žensk in moških v Sloveniji
Frekv.  %
1 Sploh nič  1  1,7
2 ..  15  25,4
3 ...  23  39,0
4 ....  18  30,5
5 V celoti  2  3,4
Skupaj  59  100,0
Povprečje  3,08
St. odklon  0,877

V povprečju anketirani menijo, da se enakost žensk in moških uresničuje srednje(povprečna ocena 3
na lestvici 1- sploh nič in 5-v celoti). Prav tako je srednjaocena uresničevanja enakosti žensk in
moških na posameznih delovnih področjih anketiranih (ocena 3, 4).

Mnenje o upoštevanju vidika enakosti spolov na delovnem področju
Frekv.  %
1 Sploh nič  1  1,7
2 ..  9  15,3
3 ...  22  37,3
4 ....  18  30,5
5 V celoti  9  15,3
Skupaj  59  100,0
Povprečje  3,42
St. odklon  0,986

Pri opredeljevanju kritičnih/odprtih problemov na področju enakosti spolov so anketirane osebe
navajale probleme in neenakost spolov na področju dela (zaposlovanje, plače, napredovanje),
politični sferi, skrbi za dom in družino, nasilja, socialne varnosti, probleme povezane s krizo (tudi
glede marginalizacije zavzemanja za enakost spolov). Zanimivo je, da so bili omenjeni kot problemi
tudi uvedba kvot za enako zastopanost spolov, izenačevanje nevarnosti za oba spola zaradi krize.

Strinjanje s trditvami glede sprememb na področju enakosti spolov v zadnjem desetletju

a) Zakonodaja, ki
zagotavlja enakost
spolov na mojem
b) V vsakdanjem
življenju na mojem
delovnem področju je
c) Mediji danes več in
bolj ustrezno
poročajo o enakosti

59
delovnem področju,
je bolj urejena.
enakost spolov bolj
zagotovljena.
spolov.
Frekv.  %  Frekv.  %  Frekv.  %
1 Sploh se ne strinjam  1  1,9  1  1,8  4  7,7
2 ..  4  7,5  11  20,0  8  15,4
3 ...  16  30,2  17  30,9  19  36,5
4 ....  17  32,1  17  30,9  12  23,1
5 Popolnoma se strinjam  15  28,3  9  16,4  9  17,3
Skupaj  53  100,0  55  100,0  52  100,0
99 Ne vem, ne morem oceniti  4  2  4
Povprečje  3,77  3,40  3,27
St. odklon  1,012  1,047  1,157

Anketiranim osebam smo ponudile v oceno tri trditve glede sprememb na področju enakosti spolov v
zadnjem desetletju. Najbolj se anketirani strinjajo s tem, da je zakonodaja, ki zagotavlja enakost
spolov na njihovem delovnem področju, bolj urejena (povprečje 3,8), najmanj pa se strinjajo s tem,
da mediji danes več in bolj ustrezno poročajo o enakosti spolov (povprečje 3,3).

Kot najpomembnejše pozitivne spremembe v zadnjem desetletju na področju enakih možnosti v
Sloveniji na delovnem področju so anketirane osebe omenjale dosežene spremembe v zakonodaji,
večjo vidnost politike enakosti spolov, več enakosti spolov v politiki in na ekonomskem področju,
med negativnimi pa slabo implementacijo normativnih določil v praksi, vztrajnost seksističnosti
medijev in obstoječih ekonomskih in političnih neenakosti, negativen vpliv krize na enakost spolov,
posebej glede socialne varnosti najbolj izpostavljenih skupin žensk.

Vpliv obstoja Resolucije na enakost spolov v zadnjih letih

a) Na splošno v družbi  b) Na vašem delovnem
področju
Frekv.  %  Frekv.  %
1 Sploh nič  6  11,3  8  15,7
2 ..  17  32,1  15  29,4
3 ...  21  39,6  20  39,2
4 ....  7  13,2  5  9,8
5 Zelo veliko  2  3,8  3  5,9
Skupaj  53  100,0  51  100,0
Povprečje  2,66  2,61
St. odklon  0,979  1,060

Po mnenju anketiranih je obstoj Resolucije malo vplival na enakost spolov v zadnjih letih. Pri tem
ni večjih razlik med ocenami vpliva Resolucije na družbo in na posamezno delovno področje
anketiranih, (s povprečji 2,7 (na družbo) in 2,6 (na njihovo delovno področje).

Ključni akterji, zaslužni za pozitivne oz. odgovorni za negativne spremembe na področju enakosti
spolov

a)
Posamezna
ministrstva
b) Urad za
enake
možnosti
c) Vlada  d)
Parlament
e) Sindikati

Frekv
.  %
Frekv
.  %
Frekv
.  %
Frekv
.  %
Frekv
.  %
Zaslužni za pozitivne.  23  56,1  42  87,5  12  32,4  16  43,2  14  43,8
Odgovorni za negativne.  5  12,2  2  4,2  14  37,8  16  43,2  3  9,4

60
Niso imeli nobene vloge.  13  31,7  4  8,3  11  29,7  5  13,5  15  46,9
Skupaj  41 100,0  48 100,0  37 100,0  37 100,0  32 100,0
99 Ne vem, ne morem
oceniti

4

12

13

14

 

f) Druge
nevladne
organizacije
g) Univerze
in druge
akademske
institucije
h) Mediji  i) Aktivni
posamezniki
/ce
j) Drugi

Frekv
.  %
Frekv
.  %
Frekv
.  %
Frekv
.  %
Frekv
.  %
Zaslužni za pozitivne.  42  97,7  20  62,5  25  59,5  38  97,4  3  42,9
Odgovorni za negativne.  1  2,3  3  9,4  11  26,2  1  2,6  2  28,6
Niso imeli nobene vloge.  0  0,0  9  28,1  6  14,3  0  0,0  2  28,6
Skupaj  43 100,0  32 100,0  42 100,0  39 100,0  7 100,0
99 Ne vem, ne morem
oceniti
6

13

9

9

15

Po mnenju anketiranih so bili najpomembnejši ključni akterji, zaslužni za pozitivne spremembe na
področju enakosti spolov, nevladne organizacije (98%), aktivni posamezniki in posameznice (97%),
Urad za enake možnosti (87%) in univerze in druge akademske institucije (62%). Najpomembnejši
akterji, zaslužni za negativne spremembe, so bili po mnenju anketirancev parlament (43%) ter vlada
(38%). Mnenja anketiranih so pri teh dveh akterjih sicer deljena, približno enako število anketiranih
oseb je akterja označilo kot zaslužne za pozitivne kot odgovorne za negativne spremembe.

Anketirane osebe smo prosile, da se spomnijo ukrepov, ki promovirajo enake možnosti žensk in
moških v tujini, ki bi bili uporabni tudi v Sloveniji. Omenile so: podporne mreže in državno finančno
podporo podjetnicam na Hrvaškem, skandinavske kvote za uravnovešeno zastopanost spolov v
organih odločanja na področju politike, ekonomije in znanosti; ustanovitve posebnih teles za enakost
spolov v organizacijah, mreženje, mentorski tečaji in spodbude ženskam v znanosti; finančna podpora
zaposlenim ženskam pri skrbi za družino; enakomerna razdelitev starševskega dopusta na Islandiji.

Posebej nas je zanimalo, ali in kako se razlikujejo ocene, stališča in mnenja anketiranih oseb iz javne
uprave (med njimi koordinatoric in koordinatorjev za enake možnosti na ministrstvih in občinah ter
drugih zaposlenih na ministrstvih) in ostalih anketiranih oseb (strokovnjakinje in strokovnjaki,
predstavniki in predstavnice delodajalcev, medijev, nevladnih organizacij). V nadaljevanju so
predstavljeni odgovori ločeno za ti dve skupini.

Število področij, na katerih deluje anketirana oseba oziroma njena institucija

Skupaj  Povp.
St.
odkl.
1
področje
2
področji 3 področja
4
področja
5
področij
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  19  2  2  1  1  25  1,52  1,085
%  76,0%  8,0%  8,0%  4,0%  4,0% 100,0%
Ministrstvo,
občine,
direktorati
Frekv.  18  6  3  0  0  27  1,44  0,698
%  66,7%  22,2%  11,1%  ,0%  ,0% 100,0%
Skupaj  Frekv.  37  8  5  1  1  52  1,48  0,896
%  71,2%  15,4%  9,6%  1,9%  1,9% 100,0%

 

61
Širše področje, na katerem deluje anketirana oseba oziroma njena institucija (možnih je več
odgovorov)
Skupaj

Trg dela,
podjetništv
o, zaposlov
anje,
usklajevanj
e
poklicnega
in
zasebnega
življenja
Vzgoja,
izobraževa
nje in
šport,
znanost in
raziskovanj
e
Kultura,
mediji in
oglaševa
nje
Zdravje
in
socialna
vključeno
st
Družinsko
življenje in
partnerstv
o, nasilje
nad
ženskami
Politično in
gospodarsk
o odločanje
Drugo
Strokovnjak
i,
predstavnik
i
Frekv
.
7  7  2  8  7  5  2  38
%  28,0%  28,0%  8,0%  32,0%  28,0%  20,0%  8,0% 152,0%
Ministrstvo
, občine,
direktorati
Frekv
.
4  5  4  7  4  8  7  39
%  14,8%  18,5%  14,8%  25,9%  14,8%  29,6% 25,9% 144,3%
Skupaj  Frekv
.
11  12  6  15  11  13  9  77
%  21,2%  23,1%  11,5%  28,8%  21,2%  25,0% 17,3% 148,1%

Anketirane osebe, ki delajo na ministrstvih, občinah, direktoratih, delujejo največ na treh različnih
področjih (povprečje 1,4), najpogosteje na področju političnega in gospodarskega odločanja, zdravja
in socialne vključenosti in drugje. Medtem strokovnjaki in predstavniki delujejo tudi na štirih ali petih
področjih (povprečje 1,5), najpogosteje na področju zdravja, na področju trga dela, podjetništva,
zaposlovanja, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, na področju vzgoje, izobraževanja in
športa, znanosti in raziskovanja ter področju družinskega življenja in partnerstva, nasilja nad
ženskami.

Širše področje, na katerem deluje anketirana oseba oziroma njena institucija (samo en odgovor)

Q1_rec Katero je širše področje, na katerem delujete vi oziroma vaša
institucija?
Skupaj
Trg
dela,
podjetni
štvo,
zaposlo
vanje,
usklajev
anje
poklicne
ga in
zasebne
ga
življenja
Vzgoja,
izobraže
vanje in
šport,
znanost
in
raziskov
anje
Kultura,
mediji in
oglašev
anje
Zdravje
in
socialna
vključen
ost
Družinsk
o
življenje
in
partners
tvo,
nasilje
nad
ženska
mi
Političn
o in
gospoda
rsko
odločanj
e  Drugo
Deluje
na več
kot
enem
področj
u
Strokovnjak
i,
predstavnik
Frekv.  2  4  2  4  2  3  2  6  25
%  8,0%  16,0%  8,0%  16,0%  8,0%  12,0%  8,0%  24,0%  100,0
%

62
i
Ministrstvo,
občine,
direktorati
Frekv.  1  1  0  3  2  5  6  9  27
%  3,7%  3,7%  ,0%  11,1%  7,4%  18,5%  22,2%  33,3%  100,0
%
Skupaj  Frekv.  3  5  2  7  4  8  8  15  52
%  5,8%  9,6%  3,8%  13,5%  7,7%  15,4%  15,4%  28,8%  100,0
%

Poznavanje Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških

Q2 Ali poznate Resolucijo o
nacionalnem programu za
enake možnosti žensk in
moških?
Skupaj  Da  Ne
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  13  12  25
%  52,0%  48,0%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  24  3  27
%  88,9%  11,1%  100,0%
Skupaj  Frekv.  37  15  52
%  71,2%  28,8%  100,0%

Med strokovnjaki in predstavniki samo polovica anketiranih (52%) pozna Resolucijo o nacionalnem
programu za enake možnosti žensk in moških. Med anketiranimi osebami, ki delujejo na
ministrstvih, občinah in direktoratih, je 89% takih, ki Resolucijo poznajo.

Strinjanje s trditvami, ki se nanašajo na področja, na katerih deluje anketirana oseba oziroma
njena institucija
1 Sploh se ne strinjam
5 Popolnoma se strinjam

N  Povp.
St.
odkl.  Minimum Maksimum
a) Cilji v Resoluciji so
jasno zastavljeni.
Strokovnjaki, predstavniki  13  3,38  0,650  2  4
Ministrstvo, občine,
direktorati
24  3,96  0,806  2  5
Skupaj  37  3,76  0,796  2  5
b) Ukrepi so primerni
glede na zastavljene cilje.
Strokovnjaki, predstavniki  12  3,00  0,953  2  5
Ministrstvo, občine,
direktorati
24  3,67  0,816  2  5
Skupaj  36  3,44  0,909  2  5
c) Kazalniki so jasni in
primerni za merjenje
učinkovitosti ukrepov.
Strokovnjaki, predstavniki  13  2,92  0,862  2  5
Ministrstvo, občine,
direktorati
24  3,71  0,806  2  5
Skupaj  37  3,43  0,899  2  5
d) Aktivnosti so primerne
glede na zastavljene cilje.
Strokovnjaki, predstavniki  12  3,25  0,965  2  5
Ministrstvo, občine,
direktorati
23  3,52  0,730  2  5
Skupaj  35  3,43  0,815  2  5
e) Resolucija ustrezno
pokriva problematiko na
področju, s katerim se
Strokovnjaki, predstavniki  13  2,85  0,899  1  4
Ministrstvo, občine,
direktorati
24  3,46  0,884  2  5

63
ukvarjam.  Skupaj  37  3,24  0,925  1  5

Strokovnjaki in predstavniki se v primerjavi z zaposlenimi na ministrstvih, občinah, direktoratih
manj strinjajo z vsemi trditvami glede Resolucije in torej kažejo višjo stopnjo kritičnosti tega
dokumenta. Oboji se najbolj strinjajo s tem, da so cilji v Resoluciji jasno zastavljeni, in najmanj s tem,
da Resolucija ustrezno pokriva problematiko na njihovem področju.

Potrebno v naslednjem strateškem dokumentu na področju enakih možnosti žensk in moških ...

Ali bi bilo potrebno v naslednjem strateškem dokumentu na
področju enakih možnosti žensk in moških ...
a) ... opredeliti manj
in bolj fokusirane
ukrepe/cilje?

Da
b) ... vključiti nove
ukrepe/cilje?

Da
c) ... bolje razdelati
obstoječe
teme/področja/ukrep
e?

Da
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  17  13  13
%  73,9%  56,5%  56,5%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  14  4  6
%  56,0%  16,7%  24,0%
Skupaj  Frekv.  31  17  19
%  64,6%  36,2%  39,6%

Obe skupini anketiranih oseb sta najpogosteje pritrdilno odgovorili, da bi bilo treba v naslednjem
strateškem dokumentu opredeliti manj in bolj fokusirane ukrepe in cilje. Pri vseh treh vprašanjih je
skupina strokovnjakov in predstavnikov pogosteje izbrala odgovor da.

Poznavanje periodičnih načrtov za uresničevanje Resolucije o nacionalnem programu za enake
možnosti žensk in moških

Q10 Ali poznate periodične
načrte za uresničevanje
Resolucije o nacionalnem
programu za enake možnosti
žensk in moških?
Skupaj  Da  Ne
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  9  16  25
%  36,0%  64,0%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  16  9  25
%  64,0%  36,0%  100,0%
Skupaj  Frekv.  25  25  50
%  50,0%  50,0%  100,0%

Uporaba Resolucijo in/ali periodične načrtov kot podlage za načrtovanje/izvedbo določenih
aktivnosti ali kot argumentacija

Q11 Ali ste Resolucijo in/ali
periodične načrte kdaj
uporabili kot podlago za
načrtovanje/izvedbo določenih
aktivnosti ali kot
argumentacijo?  Skupaj

64
Da  Ne
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  7  18  25
%  28,0%  72,0%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  8  17  25
%  32,0%  68,0%  100,0%
Skupaj  Frekv.  15  35  50
%  30,0%  70,0%  100,0%

Ovire ali težave pri uporabi Resolucije in periodičnih načrtov

Q13 Ali ste naleteli na ovire ali
težave pri uporabi Resolucije
in periodičnih načrtov?
Skupaj  Da  Ne
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  4  21  25
%  16,0%  84,0%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  2  23  25
%  8,0%  92,0%  100,0%
Skupaj  Frekv.  6  44  50
%  12,0%  88,0%  100,0%

Glede poznavanja periodičnih načrtov za uresničevanje Resolucije je med skupinama opazna razlika –
le 36% strokovnjakov in predstavnikov načrte pozna, medtem ko je v skupini zaposlenih na
ministrstvih, občinah, direktoratih takih 64%. Med strokovnjaki in predstavniki je 28% takih, ki so
Resolucijo in/ali periodične načrte kdaj uporabili kot podlago za načrtovanje/izvedbo določenih
aktivnosti ali kot argumentacijo, med ostalimi je takih nekaj več, 32%. Strokovnjaki in predstavniki
sicer pogosteje navajajo ovire oz. težave pri uporabi Resolucije in periodičnih načrtov kot drugi,
večinoma pa anketiranci teh težav niso imeli.

Mnenje o uresničevanju enakosti žensk in moških v Sloveniji
1 Sploh nič
5 V celoti

N  Povp.
St.
odkl.  Minimum Maksimum
Q15a Koliko se, po vašem
mnenju, v Sloveniji
uresničuje enakost žensk
in moških?
Strokovnjaki, predstavniki  25  3,08  0,862  2  5
Ministrstvo, občine,
direktorati
27  3,15  0,864  2  5
Skupaj  52  3,12  0,855  2  5

Mnenje o upoštevanju vidika enakosti spolov na delovnem področju anketirane osebe
1 Sploh nič
5 V celoti

N  Povp.
St.
odkl.  Minimum Maksimum
Q16a Koliko je, po vašem
mnenju, na vašem
delovnem področju
upoštevan vidik enakosti
spolov?
Strokovnjaki, predstavniki  25  3,52  0,918  2  5
Ministrstvo, občine,
direktorati
27  3,41  1,010  2  5
Skupaj  52  3,46  0,959  2  5

 

65
Med skupinama ni večjih razlik glede mnenja o uresničevanju enakosti žensk in moških ter o tem,
koliko je na njihovem delovnem področju upoštevan vidik enakosti spolov.

Strinjate s trditvami glede sprememb na področju enakosti spolov v zadnjem desetletju
1 Sploh se ne strinjam
5 Popolnoma se strinjam

N  Povp.
St.
odkl.  Minimum Maksimum
a) Zakonodaja, ki
zagotavlja enakost spolov
na mojem delovnem
področju, je bolj urejena.
Strokovnjaki, predstavniki  25  3,40  1,080  1  5
Ministrstvo, občine,
direktorati
23  4,00  0,853  3  5
Skupaj  48  3,69  1,014  1  5
b) V vsakdanjem življenju
na mojem delovnem
področju je enakost
spolov bolj zagotovljena.
Strokovnjaki, predstavniki  25  3,20  1,041  1  5
Ministrstvo, občine,
direktorati
25  3,48  1,005  2  5
Skupaj  50  3,34  1,022  1  5
c) Mediji danes več in
bolj ustrezno poročajo o
enakosti spolov.
Strokovnjaki, predstavniki  25  3,16  0,987  1  5
Ministrstvo, občine,
direktorati
23  3,30  1,363  1  5
Skupaj  48  3,23  1,171  1  5

Anketirane osebe, ki so zaposleni na ministrstvih, občinah, direktoratih, se v vseh treh primerih bolj
strinjajo s trditvami glede sprememb na področju enakosti spolov. Med skupinama je največja razlika
pri mnenju o urejenosti zakonodaje in najmanjša pri ustreznosti poročanja medijev. Zaposleni na
ministrstvih in občinah tako dosti bolj pozitivno ocenjujejo urejenost zakonodaje, ki zagotavlja
enakost spolov.

Vpliv obstoja Resolucije na enakost spolov v zadnjih letih
1 Sploh nič
5 Zelo veliko

N  Povp.
St.
odkl.  Minimum Maksimum
a) Na splošno v družbi  Strokovnjaki, predstavniki  22  2,36  0,790  1  4
Ministrstvo, občine,
direktorati
26  2,96  0,999  1  5
Skupaj  48  2,69  0,949  1  5
b) Na vašem delovnem
področju
Strokovnjaki, predstavniki  22  2,41  1,008  1  5
Ministrstvo, občine,
direktorati
25  2,88  1,054  1  5
Skupaj  47  2,66  1,048  1  5

Po mnenju strokovnjakov in predstavnikov je tako v družbi kot na posameznem delovnem področju
(anketiranih) obstoj Resolucije na enakost spolov vplival manj, kot to menijo zaposleni na
ministrstvih, občinah in direktoratih.

Ključni akterji, zaslužni za pozitivne oz. odgovorni za negativne spremembe na področju enakosti
spolov

a) Posamezna ministrstva
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Niso imeli
nobene

66
vloge.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  8  5  6  19
%  42,1%  26,3%  31,6%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  14  0  7  21
%  66,7%  ,0%  33,3%  100,0%
Skupaj  Frekv.  22  5  13  40
%  55,0%  12,5%  32,5%  100,0%

b) Urad za enake možnosti
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Niso imeli
nobene
vloge.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  17  2  3  22
%  77,3%  9,1%  13,6%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  24  0  1  25
%  96,0%  ,0%  4,0%  100,0%
Skupaj  Frekv.  41  2  4  47
%  87,2%  4,3%  8,5%  100,0%

c) Vlada
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Niso imeli
nobene
vloge.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  3  10  4  17
%  17,6%  58,8%  23,5%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  8  4  7  19
%  42,1%  21,1%  36,8%  100,0%
Skupaj  Frekv.  11  14  11  36
%  30,6%  38,9%  30,6%  100,0%

d) Parlament
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Niso imeli
nobene
vloge.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  6  13  0  19
%  31,6%  68,4%  ,0%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  10  3  5  18
%  55,6%  16,7%  27,8%  100,0%
Skupaj  Frekv.  16  16  5  37
%  43,2%  43,2%  13,5%  100,0%

e) Sindikati
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Niso imeli
nobene
vloge.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  10  2  5  17
%  58,8%  11,8%  29,4%  100,0%
Ministrstvo, občine, Frekv.  4  1  10  15

67
direktorati  %  26,7%  6,7%  66,7%  100,0%
Skupaj  Frekv.  14  3  15  32
%  43,8%  9,4%  46,9%  100,0%

f) Druge nevladne organizacije
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  19  1  20
%  95,0%  5,0%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  22  0  22
%  100,0%  ,0%  100,0%
Skupaj  Frekv.  41  1  42
%  97,6%  2,4%  100,0%

g) Univerze in druge akademske institucije
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Niso imeli
nobene
vloge.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  14  2  3  19
%  73,7%  10,5%  15,8%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  6  1  6  13
%  46,2%  7,7%  46,2%  100,0%
Skupaj  Frekv.  20  3  9  32
%  62,5%  9,4%  28,1%  100,0%

h) Mediji
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Niso imeli
nobene
vloge.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  10  8  2  20
%  50,0%  40,0%  10,0%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  14  3  4  21
%  66,7%  14,3%  19,0%  100,0%
Skupaj  Frekv.  24  11  6  41
%  58,5%  26,8%  14,6%  100,0%

i) Aktivni posamezniki/ce
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  18  1  19
%  94,7%  5,3%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  20  0  20
%  100,0%  ,0%  100,0%
Skupaj  Frekv.  38  1  39
%  97,4%  2,6%  100,0%

j) Drugi:
Skupaj
Zaslužni za
pozitivne.
Odgovorni za
negativne.
Niso imeli
nobene

68
vloge.
Strokovnjaki,
predstavniki
Frekv.  1  1  1  3
%  33,3%  33,3%  33,3%  100,0%
Ministrstvo, občine,
direktorati
Frekv.  2  1  1  4
%  50,0%  25,0%  25,0%  100,0%
Skupaj  Frekv.  3  2  2  7
%  42,9%  28,6%  28,6%  100,0%

Največje razlike med skupinama pri odgovorih o ključnih akterjih, zaslužnih za pozitivne oz.
odgovornih za negativne spremembe na področju enakosti spolov so pri oceni posameznih
ministrstev, vlade, parlamenta, sindikatov, univerz in medijev. Med skupinama so razlike manjše pri
oceniUrada za enake možnosti, drugih nevladnih organizacijah, ter aktivnih posameznic in
posameznikov, kjer obstaja precejšnje strinjanje vseh anektiranih o njihovi pozitivni vlogi. Po
pričakovanjih predstavniki in predstavnice ministrstev in občin bolj pozitivno (v primerjavi s
strokovnjakinjami/ strokovnjaki in predstavnicami/predstavniki) ocenjujejo vlogo ministrstev, UEM,
parlamenta in vlade. V drugi skupini pa bolj pozitivno ocenjujejo vlogo sindikatov in akademskih
institucij.

4.3 Analiza rezultatov
Rezultate spletne ankete smo analizirale glede na glavne teme, ki smo jih naslovile z vprašanji
(poznavanje in ocena Resolucije in periodičnih načrtov, ocena enakosti spolov v družbi in na področju
delovanja anketirane osebe, izhodišča za oblikovanje naslednjega strateškega dokumenta).
Odgovore anketiranih oseb smo analizirale tudi glede na njihovo delovno strokovno vlogo. Pri tem
smo anketirane osebe razdelili v dve skupini. V prvi so bili koordinatorji in koordinatorice za enake
možnosti žensk in moških v ministrstvih, namestniki in namestnice koordinatoric za enake možnosti
žensk in moških v ministrstvih, koordinatorji in koordinatorice za enake možnosti žensk in moških v
občinah, direktorji/direktorice direktoratov, torej osebe, za katere smo pričakovali boljšo
seznanjenost, več izkušenj pri uporabi in bolj izoblikovana stališča glede kakovosti analiziranih
dokumentov (skupina 1). V drugi skupini so bili strokovnjaki/strokovnjakinje (raziskovalci in
raziskovalke, zaposleni/e na univerzi, inštitutih, ipd.), predstavniki in predstavnice sindikata,
predstavniki in predstavnice delodajalcev/združenj delodajalcev, predstavniki in predstavnice
nevladnih organizacij, posvetovalnic, društev, mrež društev, zavodov, ipd.), predstavniki in
predstavnice medijev (novinarji/ke,uredniki/ce), in drugi/e (skupina 2).
Poznavanje in ocena Resolucije in periodičnih načrtov
Analiza rezultatov spletne ankete je pokazala, da je med anketiranimi velik delež teh, ki Resolucije
ne poznajo. Še več je takih, ko gre za Periodične načrte. Glede na to, da so bili
naslovljeniposameznice in posamezniki, ki naj bi se v svojem profesionalnem življenju ukvarjali z
vprašanjem enakosti možnosti žensk in moških, je delež anketirank in anketirancev, ki ne pozna
Resolucije presenetljivo visokin kaže na slabo prepoznavnost dokumenta v strokovni javnosti. Delež
teh, ki Resolucijo poznajo je bistveno večji v skupini 1 kot v skupini 2, ampak tudi v tej skupini je manj
teh, ki poznajo periodične načrte in pomemben delež (več kot tretjina) teh, ki jih ne poznajo. Posebej
zaskrbljujoče je, da niti tretjina anketiranih oseb ni uporabila Resolucije/periodičnih načrtov pri
svojem delu in, da tukaj ni velike razlike medskupinama. Več kot dve tretjini anketiranih v prvi

69
skupini (koordinatorice in kooordinatorji ter direktorice/direktorji direktoratov) ni uporabilo
analiziranih dokumentov. Razlog za to so, glede na odgovore, v manjši meri ovire glede vsebine in
narave dokumentov ali okolja, v katerem naj bi se uporabljali. Kaže se, da je ne-seznanjenost z
dokumenti glavna ovira.
Anketirane osebe, ki poznajo Resolucijo so v povprečju najbolje ocenile jasnost zastavljenih ciljev v
Resoluciji, nekoliko slabše pa ustreznost ukrepov, primernost kazalnikov ter predvidenih aktivnosti.
Najslabše so anketirane osebe ocenile ustreznost pokritosti problematike na področju, na katerem
sami delujejo. Vse ocene so pa med 3, 24 in 3,76. Strokovnjaki/strokovnjakinje in
predstavniki/predstavnice organizacij so povsod dali bolj kritične ocene od zaposlenih v javni upravi.
Anketirane osebe so ocenile, da je obstoj Resolucije v zadnjih letih šibko vplival na enakost spolov,
tako na ravni celotne družbe kot na njihovem delovnem področju. Ocena
strokovnjakov/strokovnjakinj in predstavnikov/predstavnic organizacij je še nekoliko nižja od ocene
zaposlenih v javni upravi.

Ocena stanja in problemov enakosti spolov v družbi in na področju delovanja anketirane osebe
Stanje na področju enakosti spolov v Sloveniji anketirane osebe ocenjujejo s srednjimi ocenami.
Pri tem ni večjih razlik med dvema skupinama anketiranih oseb.
Z najvišjo oceno so anketirane osebe ocenile urejenost zakonodaje, nekoliko slabše pa
zagotovljenost enakosti spolov v vsakdanjem življenju in obseg in ustreznost poročanja medijev o
enakosti spolov. Pri vseh treh ocenah so strokovnjaki/strokovnjakinje in predstavniki/predstavnice
organizacij dali manj pozitivne ocene. Anketirane osebe menijo, da je v zadnjem desetletju
bilonajveč narejeno na področju sprememb v zakonodaji, vidnosti politik in tematiziranja enakosti
spolov, s čem je narejentudi korak k večji enakosti spolov v politiki, na ekonomskem področju in
vsakdanjem življenju žensk in moških. Kot negativno v zadnjem desetletju pa predvsem izpostavljajo
slabo implementacijo normativnih določil v praksi, vztrajnost seksističnosti okolja (posebej medijev)
in obstoječih ekonomskih in političnih neenakosti, negativen vpliv krize na enakost spolov, posebej
glede socialne varnosti najbolj izpostavljenih skupin žensk.
V odgovorih anketiranih oseb absolutno prevladujejo odgovori, iz katerih je razvidno, da anketirane
osebe ocenjujejo kot problematične mnoge neenakosti med spoloma, ki v največji meri postavljajo
ženske v manj ugoden položaj ter se zavzemajo za to, da se s strateškimi dokumenti in ukrepi ti
problemi naslovijo in odpravijo. Ob tem želimo opozoriti tudi na mnenja nekaj anketiranih oseb, ki jih
lahko razumemo kot relativizacijo problematike enakosti spolov in nerazumevanje nekaterih
možnih ukrepov usmerjenih k večji enakosti spolov. Na ta maloštevilna mnenja opozarjamo zato,
ker v anketi nismo imele slučajni vzorec, ampak smo anketirale osebe, ki imajo zaradi svoje delovne
vloge vpliv na naslavljanje in reševanje izzivov na področju enakosti spolov.
Kot kritične/odprte probleme glede enakosti spolov so nekatere anketirane osebe navedle tudi
naslednje:
»V zadnjem času, v času ekonomske krize so na mojem delovnem mestu v enaki meri nevarnostim
izgube delovnega mesta izpostavljeni tako moški kot ženske«.

70
»Premajhna aktivnost in hotenje žensk samih«.
»Tendence k uvajanju ženskih kvot - pomeni zaposliti osebo na podlagi spola namesto strokovne
usposobljenosti«.
Kvote so ukrep, o katerem je spregovorilo več anketiranih oseb. Večina jih je kvote
podprla/zahtevala, nekateri pa jim nasprotujejo.
V opozorilo, da je obstoječa normativna ureditev lahko ogrožena v prihodnje, je naslednji primer
odkritega nasprotovanja politiki enakosti spolov. Ena anketirana oseba se pri argumentaciji sklicuje
na M. Thatcher:
»… ženska (Margaret Thatcher) je vodila politiko enakih možnosti obeh spolov v stilu njene izjave:
"The battle for women`s rights has largely been won." Vsi administrativni ukrepi v Sloveniji leta 2013 z
izjemo nekaterih pravic žensk pri porodniškem dopustu in ponovnem zaposlovanju po porodniškem d.
so odraz slovenske negativne selekcije, t.j. favoriziranja spola namesto strokovnosti. Ženske, ki so
sposobne in dovolj strokovne na svojem področju, da same dosežejo zavidljive rezultate, pogosto tudi
boljše od moške konkurence, o tej temi sploh ne razpravljajo.«
Anketirane osebe so kot pomembne akterje na področju spodbujanja pozitivnih sprememb
izpostavilenevladne organizacije, aktivne posameznike in posameznice in bivši Urad za enake
možnosti. Večinoma pozitivno so bile ocenjene tudi univerze in druge akademske institucije,
ministrstva ter mediji. Pri ostalih akterjih (vlada, parlament, sindikati) so pa mnenja o njihovem
pozitivnem, negativnem oziroma neobstoječem vplivu bila zelo deljena. Razlike med dvema
skupinama anketiranih oseb so pri ocenah vloge posameznih akterjev zelo velike. Skupina 1 je znatno
višje ocenila pozitivno vlogo posameznih ministrstev, Urada za enake možnosti, vlade, parlamenta,
medijev , v skupini 2 pa so znatno višje ocenili pozitivno vlogo sindikatov in univerz in drugih
akademskih institucij. Kaže se, da vsaka skupina bolje ocenjuje prispevekakterjev, med katerimi so
tudi sami kot prispevek drugih akterjev. Pri ocenah negativnega vpliva je prva skupina znatno manj
kritična do posameznih ministrstev, vlade, parlamenta in medijev kot druga skupina. Prva skupina je
bolj kot druga ocenila, da sindikati ter univerze in druge akademske institucije niso imeli pomembne
vloge pri spremembah na področju enakosti spolov. Odgovori dveh skupin se zelo malo razlikujejo pri
oceni vloge aktivnih posameznic in posameznikov.

Izhodišča za oblikovanje naslednjega strateškega dokumenta
Analiza ankete je pokazala večinsko strinjanje, da bi v naslednji resoluciji morali opredeliti manj ciljev
in te bolje fokusirati. To so še v večji meri kot zaposleni v javni upravi poudarjali
strokovnjaki/strokovnjakinje in predstavniki/predstavnice organizacij.
Anketirane osebe so se zavzemale za konkretizacijo ciljev (bolj natančno določanje ciljev), za večjo
prisotnost intersekcijskega pristopa (izpostavljene so bile starejše, ženske s hendikepom, romske
ženske) in upoštevanje integracije načela enakosti v obravnavanje problemov (npr. pri
obravnavanju problemov na področju zdravja, podjetništva, zaposlovanja, invalidnosti…). Nekateri pa
so omenjali potrebo po sankcioniranju nedoseganja ciljev ali neizvajanja ukrepov. Veliko več
strokovnjakov/strokovnjakinj in predstavnikov/predstavnic organizacij (večina) kot zaposlenih v javni

71
upravi (slaba četrtina) meni, da je v novem dokumentu trebarazdelati obstoječe
teme/področja/ukrepe.
Anketirane osebe so omenjale tudi nekatere nove cilje, področja oz. pristope k zavzemanju za
enakost spolov (odziv na krizo, zavzemanje za enakost žensk, ki se posvetijo skrbstvenemu namesto
plačanemu delu, široka in vključujoča razprava o novih ukrepih in ciljih). Opazna je razlika med dvema
skupinama anketiranih oseb glede tega vprašanja. Medtem ko večina strokovnjakov/strokovnjakinj
in predstavnikov/predstavnic organizacij meni, da bi v novo resolucijo morali vključiti nove ukrepe in
cilje, je bilo tega mnenja samo 16,7 % zaposlenih v javni upravi.
Anketirane osebe so navedle tudi nekaj primerov dobrih tujih praks - ukrepov, ki promovirajo enake
možnosti žensk in moških, ki bi bili uporabni tudi v Sloveniji na področju dela, podjetništva, delitve
politične in ekonomske moči med spoloma (večkrat omenjene kvote), znanosti, usklajevanja
plačanega dela in zasebnega/družinskega življenja in enakopravnosti spolov na tem področju.

72
5. ANALIZA IN INTERPRETACIJA EKSPERTNIH INTERVJUJEV

Podatke in informacije potrebne za vrednotenje izvajanja Resolucije smo raziskovalke pridobile tudi s
pomočjo analize intervjujev z dvanajstimi strokovnjakinjami, ki pri svojem delu obravnavajo enega ali
več tematskih področij iz Resolucije. Sogovornice za polstrukturirane ekspertne intervjuje so bile
izbrane iz širšega seznama strokovnjakinj in strokovnjakov, ki so dejavni na področjih, katere pokriva
Resolucija. V zadnjem krogu izbire so na seznamu ostale samo strokovnjakinje. Ocenile smo, da to ne
bo imelo vpliva na rezultate vrednotenja. Ker smo želele zajeti čim širši spekter mnenj in informacij,
so intervjuvane strokovnjakinje iz različnih okolij (akademske institucije, nevladne organizacije,
državna uprava, sindikati, združenje menedžerjev). Intervjuvanke so različnih starosti (od trideset do
več kot šestdeset let). V poročilu so odgovori intervjuvank anonimizirani (intervjuvanke so označene z
zaporednimi številkami od 1 do 12).
Intervjuji so bilo opravljeni septembra in oktobra 2013, potekali so na delovnih mestih intervjuvank
ali raziskovalk in so trajali med pol ure in uro. Vse povabljene strokovnjakinje so se na pozive na
intervjuje hitro in pozitivno odzvale. Ena od prvotno naslovljenih strokovnjakinj je zaradi odsotnosti
predlagala drugo sogovornico, svoja mnenja o preučevani problematiki pa je posredovala v pisni
obliki. Intervjuji so bili posneti, posnetki zapisani, transkripti pa analizirani za potrebe ocenjevanja
izvedbe ukrepov in aktivnosti ter učinkov Resolucije.
Del analize je že predstavljen v delu poročila o analizi dokumentov. Sledi predstavitev ostalega
gradiva in ugotovitev analize. Pri tem smo analizo razdelile na tematske sklope, in sicer poznavanje in
ocena Resolucije; ocene upoštevanja načela enakosti spolov v preteklem desetletju, spremembe
institucionalne umeščenosti delovnega telesa oz. področja enakosti spolov, ter izhodišča za
oblikovanje naslednjega strateškega dokumenta na področju enakosti spolov.
5.1. Poznavanje in ocena Resolucije z vidika uresničevanja enakosti spolov na področju dela
strokovnjakinj
Intervjuvane strokovnjakinje Resolucijo poznajo slabo in površno in je zato bilo težko od njih pridobiti
natančne ocene njene ustreznosti in kakovosti (ustreznosti zastavljenih ciljev in ukrepov/kazalnikov)
glede na izzive na področju/ih njihovega dela.
»Konkretno same Resolucije ne poznam, poznala sem posamezne elemente dela, ki jih je počel Urad
za enake možnosti tako, da najbrž stvari, ki jih poznam so bile znotraj Resolucije, ampak Resolucije
kot krovnega dokumenta pa ne poznam.« (intervjuvanka 10)
Še manj so bile strokovnjakinje seznanjene z obstojem in vsebino dvoletnih načrtov in poročil.
»Resolucijo … vem približno, da je po področjih strukturirana in to, periodične načrte pa nisem sploh
vedela, da obstajajo, sem šla pa včeraj zvečer to pogledat in sem ta zadnjega pogledala, sem videla,
da je zelo strukturiran.« (intervjuvanka 6)
Čeprav večina intervjuvanih strokovnjakinj ni odgovorna za izvajanje ukrepov na področju Resolucije
bi za doseganje ciljev bilo zelo koristno, da jo aktivne posameznice poznajo kot krovni strateški
dokument na področju, s katerim se vse ukvarjajo. Resolucijo in/ali periodične načrte bi lahko

73
uporabljale kot pomoč pri delu (kot podlago za načrtovanje/izvedbo določenih aktivnosti ali kot
argumentacijo).
Nekatere strokovnjakinje so izrazile pripravljenost, da po tem, ko so zaradi intervjuja »odkrile«
Resolucijo, njo ali nov strateški dokument, ki jo bo v prihodnje nasledil, uporabijo pri svojem
nadaljnjem delu.
Tiste, ki so se pred intervjujem seznanile z besedilom resolucije na svojem področju so večinoma
ugotavljale, da so zapisani strateški cilji ustrezni, opozarjale pa so na pomanjkljivo prakso pri
uveljavljanju ciljev.
»…mislim, da je nesporna…, pač težava je, da v praksi pa zelo težko rečemo, da se kakor koli
uveljavlja…Cilji so zelo dobri..je Resolucija, ki je širok dokument, lepo zaobjela zadeve.«(intervjuvanka
8)
Intervjuvane strokovnjakinje, ki so (bile) v svojem delu vključene/odgovorne za oblikovanje oz.
izvajanje Resolucije so ocenile, da je dosedanje izvajanje Resolucije ter periodičnih načrtov kljub
pomanjkljivostim in težavam bilo zadovoljivo in, da je je vpliv obstoja resolucije v celoti gledano bil
pozitiven:

»…če ne bi bilo Resolucije … na posameznih področjih vidika spola sploh ne bi upoštevali.«
(intervjuvanka 3)

Proces oblikovanja Resolucije se je pokazal kot ustrezen. Vanj so bili vključeni številni akterji iz vseh
relevantnih sfer (akademska oz. raziskovalna sfera, nevladne organizacije, vsa ministrstva), ki so po
tematskih področjih na eno do dvodnevnih delavnicah razpravljali o problemih, možnih rešitvah, in
ukrepih za te probleme ter ciljih, ki naj bi jih na področjih dosegli (»to je bil nek konsenz stroke, vlade
oz. ministrstev, nevladnih organizacij in potem je nastal ta dokument.«(intervjuvanka 2)).

Vpliv in učinke Resolucije na uresničevanje enakosti spolov ocenjujejo različno po področjih. S tem
potrjujejo ugotovitve opravljene analize dokumentov. Tista področja, za katera je bil zadolžen UEM
so se uresničevala bolj kot druga, na katerih so »skušali nosilci svoje aktivnosti na začetku nekako
opravičevati, da so to tudi za področje enakosti spolov, potem se pa to nekako niti niso več trudili… je
stvar bila potem samo še taka, da to niso bili več neki ukrepi ali programi, ki so bili namenjeni
ženskam, ampak so samo še šteli koliko je zdaj žensk in koliko moških vključenih v te
programe.«(intervjuvanka 2)

Mnenje intervjuvank je, da ministrstva pri vključevanju vidika enakih možnosti niso dosledna in tega
nimajo za prioriteto:

»… tisti, ki so pristojni za posamezne ukrepe, … ne jemljejo to kot neko prioriteto, ampak je vedno pač
to nekaj, kar morajo narediti in potem iščejo rešitve, kako bi to izvedli.« (intervjuvanka 3)

Težave na ravni implementacije Resolucije, zlasti na nekaterih področjih oz. pri nekaterih nosilcih za
izvedbo aktivnosti je razumeti kot umanjkanje zavezanosti posameznih akterjev za uresničevanje
Resolucije. Intervjuvanke so izpostavile problem tako z razumevanjem koncepta in s praktično
izvedbo integracije načela enakosti spolov:

»nekatera ministrstva se niso prepoznala kot akterji na tem področju. In ko jim ti začneš s konceptom
integracije, je to zelo zakompliciran koncept, ki ga ne razumejo,... In kljub vsem naporom in vsem

74
priročnikom, izobraževanjem in tako naprej, ugotavljamo, da … ni napredka… nekega blaznega upora
proti tej temi nismo zaznali, ampak nekako ignoranco pa.« (intervjuvanka 2)

Na splošno vidik spola ni ustrezno upoštevan pri oblikovanju in pripravi zakonodaje:

»...vidik spola še vedno premalo upošteva pri pripravi področne zakonodaje. Nikakor nismo še osvojili,
da vedno izhajamo iz ljudi, da pogledamo, kakšna je slika in na ta način učinkovito načrtujemo
zakonodajo. Mogoče prav na tem področju sociale sploh ne ločimo po spolu situacije, da vidimo vse
kot eno homogeno skupino in se ne usmerimo ali v specifične potrebe določenih skupin pa specifične
potrebe spolov. Vsi pač vemo, starejše ženske so veliko bolj revne od ostalih skupin. Ampak samo ta
podatek imamo, naredimo pa nič.« (intervjuvanka 3)

Za uresničevanje ukrepov/aktivnosti po področjih skrbijo koordinatorji in koordinatorice za enake
možnosti (na ministrstvih in lokalni ravni). Njihova dejavnost in učinkovitost sta po mnenju naših
sogovornic odvisni od delovnega mesta, ki ga oseba zaseda, politične podpore za enakost spolov in
osebne afinitete do enakosti spolov. Čeprav imajo intervjuvanke zadolžene za izvedbo Resolucije
različne (dobre in slabe) izkušnje s koordinatoricami in koordinatorji na različnih ministrstvih, še
vedno menijo, da je »pomembno imeti en tak inštitut znotraj ministrstva, ker na ta način tudi
opozarjaš njihove nadrejene, da nekaj je.«(intervjuvanka 2)

Problem implementacije Resolucije kot strateškega dokumenta na področju enakosti spolov v
Sloveniji se kaže kot primer širše prisotnega problema izvajanja politike v praksi:

»Je pa res, da imamo mi en kup resolucij in ene zakonodaje oz. takih aktov in se težko že znajdeš. Se
mi zdi, da bi mogli več sinergijskega učinka imet vse te podlage. Ker tudi jaz, bom rekla, ko vidim
koliko je enih nacionalnih programov in kaj vse bi mogli tudi mi spoštovat in katere ukrepe, jaz
verjamem, da se ljudje po resorjih malo izgubijo. Zato se mi zdi, da bi bilo treba poiskat en malo
drugačen pristop malo bolj fokusirano tako kot sem že prej rekla, mogoče celo manj ciljev pa tisto, ker
se vse izgubi. Ker tudi na drugih področjih, če kaj delam, rečem, 'o, kaj vse imamo'. Mi imamo
čudovito vse na papirju, ampak zmanjka nas pa na tej izvedbeni ravni. To premaknit, no.«
(intervjuvanka 3)

»Težava je, da imamo totalno težavo z implementacijo teh dokumentov v praksi, jaz mislim, da kar se
te Resolucije tiče ni to nobena izjema, ker se nam enako pojavlja pri Zakonu o preprečevanju nasilja v
družini, enako pri pravilnikih, ki spadajo k zakonu, torej ta Resolucija pač ni izjema.« (intervjuvanka 8)

Vrzel med obstojem ustreznih zakonskih/institucionalnih podlag in implementacijo v praksi bi ena od
intervjuvank začela reševati v javnem sektorju:
»Če se omejim na področje gospodarstva, … od države bi pričakovala in zahtevala, da je prva, ki se bo
držala tega, ker tega ne vidimo. Imamo uredbo o zagotavljanju enakih možnosti, ki jo je sprejela vlada
že, mislim da leta 2003 ali kar precej časa nazaj, ki se v praksi ne uresničuje, ampak imamo jo zato, da
imamo lahko kljukici v Bruslju, aha imamo zakonske podlage. Zakonske podlage so nesramne do
državljanov, kadar jih celo vlada ne spoštuje. Je slabše, da jo imamo, kot če je ne bi imeli. Zato bi
zahtevala, da to kar bi bilo nekako sprejeto, zlasti na področju gospodarstva, država skozi tisti del
gospodarstva, ki ji je zaupan, mora biti dosledna in spoštovati tudi te cilje, ki si jih je sama zastavila…«
(intervjuvanka 10)
Nekatere intervjuvanke so mnenja, da pri oblikovanju ukrepov oz. delovanju na področju enakosti
spolov ni bilo dovolj upoštevano raziskovalno delo in znanje, s pomočjo katerega bi rezultati bili

75
mogoče boljši. Zanimivo je, da kot primere omenjajo celo problematike, ki so bile deležne
sistematične obravnave:
»Kar se tiče teh akcij, čisto konkretnih, ki so bile, recimo okoli očetovstva, ko je delal Urad za enake
možnosti, meni se zdi to zelo dobrodošlo, ampak mogoče, mislim, da je eden od problemov
premajhno sodelovanje raziskovalcev, se pravi teh iz univerz in raziskovalnih inštitutov z oblikovalci
družinske politike. Tu mogoče. Ker recimo en tak ukrep in praksa 'očka, aktiviraj se' je zelo simpatična,
ampak vprašanje je, koliko je daljnosežna ali pa koliko je učinkovita... Zdaj sem pa zelo razočarana,
zaradi tega ker so umaknili očetovski dopust oz. to delitev, mislim, da je to zelo zelo slabo…Še posebej
zato, ker mislim, da je bila napaka, da so v javnost dali še preden so karkoli naredili, je tako kot je
tako, da mislim da je v tem smislu premalo narejeno, da je premalo sistemsko, ampak problem je po
moje tudi, da ni zadaj nekega 'back upa' raziskovalnega.«(intervjuvanka 6)
Druga raziskovalka je opozorila na potrebo po posvetovanju oblikovalcev in oblikovalk strateških
dokumentov z raziskovalci in raziskovalkami glede terminološko konceptualnih vprašanj:
»Na primer, če omenim zelo značilen primer ravno na področju zdravja žensk, kjer je izrazito
nedomišljena ta konceptualizacija telesa, kot biološko telo, kjer se pač na eni strani poudarja razlika,
po drugi strani se jo skuša zanikat in to se mi zdi velika nedoslednost … se mi zdi, da bi pri samem
oblikovanju morale poiskati pomoč ali pa dati v recenzijo raziskovalkam za katere se ve, da pač zelo
sledimo temu kar se dogaja v teoriji… ne da hočem biti zdaj drobnjakarska glede uporabe določenih
konceptov, ampak ker se mi zdi, da ima sama promocija teh konceptov vpliv na to, kako pojmujemo
spol, kaj se nam zdi pomembno tudi v širši javnosti. Saj to je znana 'frka' z biološkim telesom, kako je
to težko preseči, in če uporabljaš v uradnih dokumentih se seveda vsaj na ravni javne uprave to
nekako le širi in se mi ne zdi konstruktivno.« (intervjuvanka 9)
Ena intervjuvanka je opozorila, da je nezadostno sodelovanje znanosti in politike širši problem:
»to je pa sploh rak naše politike, da se premalo uporablja strokovnjake, strokovne analize kot oporo
politikam in da se tudi spoštuje te strokovne analize. Saj veste, mi imamo strokovne posvete, ravno ta,
ki smo ga imeli 7. marca, nismo dobili ne strokovnih delavcev, ki se na ministrstvih ukvarjajo s to
problematiko, ki bi jih lahko podučili, ki bi lahko dobili informacije s prve roke, ne novinarjev, ne
politikov. To pomeni, da je absolutno pri nas problem to, da imamo politike, ki nadvladuje strokovne
delavce v javni upravi, da smo pa na nek način znanstveniki, ki imamo podatke in strokovne analize,
kot neki čudaki, ki nam ravno toliko dajo, da preživimo pa nekje v svojih svetovih virtualnih delamo in
ni nobenega pretoka. In to ni naš problem, to je njihov problem, to je problem politike.«
(intervjuvanka 5)
Bil je omenjen tudi v preteklosti bolj, a danes neizkoriščen potencial nevladnih organizacij:
»Rabimo feedback nevladnih organizacij, s temi, ki se ukvarjajo z ženskami, ki imajo problem in
težave, ker so jim kršene pravice. To je velik zaklad, tu so notri podatki, kaj je narobe, mi jih sploh ne
vprašamo. Včasih je bilo tako, da je Urad sklical nas strokovnjake iz različnih področij, pa se je z nami
vsaj pogovarjal, pa je nekaj napisal na vlado, kaj je narobe, danes tega ni.« (intervjuvanka 7)

 

76
5.2 Upoštevanje načela enakih možnosti v zadnjem desetletju
»In moraš biti skoz prisoten in skoz opozarjat in ja, v vseh letih potem vidiš
napredek. Tudi v vseh teh letih odkar smo Resolucijo sprejeli, je napredek. Če
ne bi bilo Resolucije, ne bi bilo toliko pozornosti, toliko aktivnosti namenjenih
tej temi.« (intervjuvanka 3)

Intervjuvanke so navajale številne pozitivne spremembe na področju enakosti spolov v zadnjem
desetletju in med temi: večjo občutljivost do vprašanj spola na ravni spremljanja podatkov (Statistični
urad, ministrstva, druge institucij kot npr. ARRS), v medijih, na področju zakonodaje (npr. na področju
zastopanosti žensk v politiki, na področju nasilja). Intervjuvanke pa so hkrati opozarjale, da se v
glavnem kot posledica gospodarske krize (ali pa z izgovorom nanj) pojavljajo tudi nazadovanja ali
nasprotovanja enakosti spolov (regresiven diskurz o spolih v medijih, pomanjkanje podpore za
relevantno raziskovalno delo, ne doseganje deklariranih ciljev glede enake zastopanosti na položajih
gospodarskega odločanja). Kriza se kaže kot dejavnik, ki politike enakosti spolov marginalizira in
poslabšuje stanje na področju enakosti spolov.
»veliko ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjih dveh letih, bo močno poslabšalo položaj žensk in ga
poslabšuje, kljub temu, da se tega zdaj še ne vidi. To je zniževanje nadomestil za starševsko varstvo
oz. tako imenovanih porodniških nadomestil in pokojninska reforma, spremembe, ki se napovedujejo
v zdravstvu, zdravstvena reforma, grozijo s plačljivo kontracepcijo in tako dalje tudi reforme samega
zdravstvenega sistema. Že pred leti se spomnimo, da je prva stvar bila na agendi skoraj ukinitev
porodnišnic in tako naprej.« (intervjuvanka 2)
Na nekaterih področjih slabše spremljanje stanja, varčevanje in slabe politike imajo, po navedbah
intervjuvanih, dramatične posledice:
»V Sloveniji je previsoka maternalna umrljivost že zadnjih deset let, več kot deset let, v začetku
devetdesetih smo imeli v Sloveniji maternalno umrljivost na ravni povprečja evropskih držav, sedaj pa
smo imeli kar eno desetletje relativno zelo visoko maternalno umrljivost, bistveno večje, enkrat, celo
do dvakrat večje kot je povprečje evopskih držav. … v Sloveniji vsako leto umre vsaj ena ženska, če ne
dve ali tri ali štiri ali pet je po mojem katastrofa… Zdravstvenim politikom se zdi, da so ženske najbolj
zdrave od vse populacije in to, da pač umirajo zaradi nekega normalnega procesa… Ukinili so oddelek
na Inštitutu za varovanje zdravja, ki se je s tem ukvarjal, ki je spremljal spolno in reproduktivno
zdravje žensk. To sedaj sporadično dela ena oseba, kolikor pač ima časa,…«(intervjuvanka7)
»…tudi en zelo slab pokazatelj, to je rak dojke. Mi že več kot deset let vemo, da moramo imeti
presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojke, ki ga še sedaj nismo implementirali. Imamo vse
narejeno, ampak ga ne izvajamo. …Pri tem, da je to prvi vzrok prezgodnjih smrti žensk v Sloveniji...
vedno bolj pogosto prizadane tudi mlade ženske v rodni dobi, v produktivnem obdobju in to je velika
izguba za državo. Nič ne naredimo.« (intervjuvanka 7).
Nekatere intervjuvanke opažajo, da so se po pozitivnih spremembah na začetku zadnjega desetletja
že začela stagnacija ali celo nazadovanje (kot je na primer nasprotovanje neprenosljivem delu
starševskega dopusta za očete). Ena od intervjuvank je opisala to stagnacijo kot upor dejanskim

77
spremembam: »dokler je bilo vse na papirju, je bilo vse fajn, da ko so se pa začele zadeve v praksi
malo spreminjat, se je pa pojavil en tak občutek ogroženosti, 'joj, zdaj gre pa zares'.«(intervjuvanka 3)
»…zelo veliko je bilo narejenega pri Zakonu za preprečevanje nasilja v družini, to je res velik korak,
zelo velik, ampak sedaj se že kažejo ti 'backlashi', ti nasprotni učinki, ker imajo na sodniji preveč teh
primerov, zaostrujejo kriterije zato, da definirajo nasilje.« (intervjuvanka 1)
»In ko smo upali, da bomo to uredili z PNDjem smo ugotovili, da je preslabo implementiran v prakso.
In sedaj celo že slišimo med socialnimi delavci, da je militanten zakon! Skratka z nazadovanjem se
srečujemo.« (intervjuvanka 8)
Stagnacijo lahko pojasnimo tudi s širšimi družbenimi spremembami:
»…to kar drži,…da doživljamo retradicionalizacijo družbe. V tem smislu, da ženske spet na nek način
prevzemajo tradicionalne vloge… Če gledam mlade ženske sedaj, so vedno bolj tradicionalne, mogoče
ne toliko v svojih pogledih, kot pa v načinu in stilu življenja.« (intervjuvanka 1)
»Ja mogoče ena negativna stvar, ki se meni zdi delo nevarna za nasilje v družini oz. nasilju nad
ženskami, je zagotovo poplava različnih družinskih terapij… ženskam kot takim dela veliko škodo,
zaradi tega, ker govorijo o tradicionalistični vlogi ženske, ki mora med drugim tudi potrpeti… Tudi
razne oblike psihologiziranja, tudi psihologi sprašujejo, aha kaj si pa ti naredila, da je njegova reakcija
bila takšna. Se pravi tu ni nekega ekskluzivnega zavračanja nasilja, kot takega, ampak je vedno
vprašanje, aha, kaj si pa ti naredila, da je prišlo do takšnega vedenja in to daje žrtvi logično vedeti,
aha, sem sokriva, torej res sem jaz problematična, res je z mano nekaj narobe, če pa jaz ne bi bila
takšna pa tudi on ne bi bil takšen.« (intervjuvanka 8)
»Zdi se mi, da je to področje sedaj v krizi bolj občutljivo, …, da je ta strah zopet v ljudeh povzročil te
tradicionalne vloge, ki se zopet reaktivirajo in, da zopet v družbi imajo večjo vlogo, tudi … nestrpnosti,
vse te stvari, ko se počutimo, da smo varni, smo bolj odprti do sprejemanja različnosti. Tako, da v
zadnjih letih je to sigurno področje, ki potem zaradi krize, ko začneš sam tisto, kar je nujno potrebno
in se socialna država vedno bolj koncentrira na minimum, ne več optimum, ne zagotavlja nekih
kakovosti storitev in višino prejemkov, ko greš iz optimuma navzdol je tudi vprašanje enakosti spolov,
ni več tisto, ki je v ospredju in s tem pač to ni dobro.« (intervjuvanka 12)

Intervjuvanke so izražale mnenja o stagnaciji glede prepoznavanja problema enakosti spolovv družbi,
ki zahteva povečano skrb za osveščanje (še posebno v času krize, ko se take teme lažje potisne na
obrobje).

Zanimiva je misel ene od intervjuvank, ki pojasnjuje ovire pri zavzemanju za enakost spolov:
»Mislim, da preveč verjamemo v ta mit (o obstoju enakosti spolov v naši družbi, op.r), še zdaj. Karkoli
gledamo, bodisi neenakost na področju plač ali pa napredovanje na delovnem mestu in ostalih stvari,
kot je še vedno mit, da je razlika med najvišjo in najnižjo plačo samo 2x ali 3x. Tako, da jaz mislim, da
iz tega socializma vlečemo še neke ideje, ki pa se več ne uresničujejo in jih ni več«.(intervjuvanka 4)
Ista intervjuvanka je opozorila tudi na neozaveščenost in negativne odzive na zavzemanje za enakost
spolov:

78
»Mislim, da so koraki zelo, zelo počasni glede ozaveščanja, zdi se mi, da več ali manj moram reči, da...
recimo že ko vidijo, da imam jaz v nazivu '...in enake možnosti', je zelo negativen odziv takoj.«
(intervjuvanka 4)
Intervjuvanke so priznale prispevek Resolucije k pozitivnim spremembam na področju enakosti
spolov.
»Mislim, da … (dokumenti kot je resolucija, op.r.) odpirajo v bistvu oči ljudem,… kaj se dogaja.«
(intervjuvanka 8)
Pri tem so opozarjale na večjo vidnost in aktivnost ter prispevek na nekaterih področjih (starševstvo,
nasilje) kot drugih.
Po mnenju intervjuvank so za pozitivne spremembe (zakonodajne in druge) razen obstoja strateškega
dokumenta bili zelo pomembni članstvo Slovenije v EU, dejavna vloga in partnerski projekti z
nevladnimi organizacijami (npr. Equal pri izvedbi certificiranja za družini prijazno podjetje, projekt
SIPA), aktivne posameznice in drugi akterji.
»… zavedne posameznice, jaz jih vidim tudi po podjetjih, ko ogromno prispevajo k temu, da se položaj
žensk izboljša bodisi mater bodisi doječih mater.« (intervjuvanka 4)
Intervjuvanke so ob političnih akterjih (oblikovalke in oblikovalci zakonodaje in socialnih politik)
poudarjale vlogo drugih, ki (so)oblikujejo javno mnenje, »spreminjajo mentalitete«: »se mi zdi, da so
blazno pomembne ženske skupine, ne samo nevladne organizacije, ampak te neke akcijske skupine, ki
se dobijo ob nekem posameznem protestu, problemu.« (intervjuvanka 1)
Veliko intervjuvank je omenjalo pozitivne spremembe na področju boja proti nasilju in enakosti
spolov pri političnem odločanju. Prav na teh področjih je partnersko, skupno delo več akterjev
verjetno bilo ključno za uspešne rezultate:
»…najpomembnejšo vlogo (so imele, op.r.) absolutno nevladne organizacije in, da jim primata tukaj
ne more noben vzeti. S tem, da so nevladne , v zadnjih letih, to lahko naredile s pomembnim
soprispevkom z Ministrstva za delo, to je dejstvo oz. z ljudmi, ki so v ministrstvu in njihovo podporo.
Tudi Urad za enake možnosti, samo ta je zaradi svojih resorsov finančnih in kadrovskih, je bistveno
manj lahko prispeval, ampak tudi z njihovimi projekti smo dostikrat lahko delale kake ozaveščevalne
kampanije, ozaveščanja in tako naprej, in smo jih. Recimo tudi take neformalne podpore v obliki
javnih pisem pa tako smo od njih pravzaprav vedno dobile, to sploh ni vprašanje. Tako, da s tega
vidika se je začelo veliko premikati in mislim, ampak pazi to spet ni sistemsko, to je zahvaljujoč
ozaveščenim posameznicam mislim, da so samo posameznice na posameznih delovnih mestih, ki so
dovolj entuziastične in optimistične…« (intervjuvanka 8)
»Mislim, da jih je (akterjev, op.r) bilo več. Torej eno so zagotovo ženske organizirane v strankah, v
Koaliciji za uravnoteženo zastopanje moških in žensk, pa se mi zdi da tudi pritisk civilno-družbenih
organizacij, nekako mislim, da je večtirno ta proces potekal. Jaz nobenemu od teh akterjev ne bi
dajala ekskluzivne prednosti ali poudarka. Se mi zdi, da je ravno kombinacija in preplet vseh teh treh
dejavnikov, to združevanje Slovenije z Evropo, pritisk Evropske unije na zakonodajo, delo nekih ženskih
skupin in posameznic znotraj strank, ki so pritiskale na svoje kolege v stranki in koalicija, ki je
združevala civilno-družbene akterje, se mi zdi, da je vse to skupaj šele prineslo rezultate. Ko se

79
spomnim v devetdesetih letih je vrsta zakonskih predlogov, da se uvedejo kvote v zakone je propadlo.
Ravno zaradi tega, ker ni bilo medsebojne podpore.« (intervjuvanka 11)

5.3 Ukinitev UEM in vključevanju njegovega področja dela v MDDSZ

»…na simbolni ravni se je zgodilo nekaj kar jaz mislim, da je slabo za Slovenijo. … Slovenija je v
devetdesetih letih naredila na tem področju ogromno, je bila med prvimi, ki je ustanovila te institucije,
se pravi Urad za žensko politiko pa parlamentarno Komisijo za žensko politiko, potem se je
preimenovalo najprej v enake možnosti spolov, potem samo enake možnosti in potem... Urad je
pravzaprav ves čas z vsako spremembo izgubljal. Najprej je bil vezan na predsednika vlade, potem je
bil vezan na vlado, sedaj je pa vezan na ministrstvo. Z vsako to spremembo in na ravni poimenovanja,
se pravi na ravni diskurza in na ravni realne moči, je Urad kot institucija, ki bi morala biti relativno
neodvisna, je izgubljal. …da je bil manj prepoznaven, bolj utopljen v to strukturo državnih organov,
bolj odvisen od neposredno nadrejenega, manj samostojen pri neki viziji, ki bi jo lahko imel, kot nek
relativno samostojen organ in bolj se je pretvarjal v neko službo. Vladno službo, kar dejansko sedaj je,
ne niti vladna služba ni več.« (intervjuvanka 11)
Intervjuvane strokovnjakinje so institucionalno spremembo ukinitve Urada za enake možnosti in
umestitve njegovega področja dela v okvir Službe za enake možnosti in evropsko koordinacijo na
MDDSZ ocenile kot negativno za uresničevanje politike enakosti spolov. Bile so mnenja, da je ta
sprememba zmanjšala možnosti za učinkovito implementacijo politik enakosti spolov zapisanih v
Resoluciji. Opozarjale so na nekaj osnovnih vidikov, zaradi katerih je bil neodvisen urad boljša rešitev
od dela službe na ministrstvu: samostojni urad je imel finančno in organizacijsko avtonomijo in
možnost neodvisnega glasu.
»Prej, ko je Urad bi samostojen in neodvisen organ, se je lahko samostojno in neodvisno odzival.«
(intervjuvanka 3)
»Urad je imel svoj budžet, svoja sredstva, katera je planiral za določene aktivnosti, pač je na ta način
svoje usmeritve načrtoval,…vidnost, lahko se je Urad oglašal…« (intervjuvanka 2)
»Mislim, da je to slabo, … spomnim se, da je inštitucijo ustanovila Vika Potočnik, z namenom, da bo
to pri vladi in se mi zdi to taka pametna rešitev, ker je bil tak neodvisen urad in je tudi bil, se mi zdi,
mednarodno bolj prepoznaven.« (intervjuvanka 6)
O spremembi finančnega položaja govorijo tudi podatki o virih in višini finančnih sredstev za področje
enakosti spolov. Poleg sredstev za plače in materialne stroške UEM, so bila v letih 2008-2011 za
področje enakosti spolov namenjena sredstva na treh proračunskih postavkah.
PP 1310 raziskave in
analize s področja EM
PP 1318 sofinanciranje
publikacij s področja
EM žensk in moških
PP4390 sofinanciranje
programov nevladnih
ženskih organizacij
2008  12.000  4.666  20.975
2009  7.000  0  19.200
2010  12.000  0  23.000

80
2011  7.000  74  24.200

Za leta 2012 in 2013 je namenska postavka za področje enakosti spolov le postavka za sofinanciranje
projektov nevladnih organizacij.Leta 2012 je bil znesek proračunske postavke za sofinanciranje
projektov nevladnih organizacij 19.486 EUR, za leto 2013 je 20.000 EUR.
Ena intervjuvanka je omenila nekatere pozitivne in negativne vidike vključevanja dela bivšega urada v
okvir ministrstva:
»Urad za enake možnosti … v prejšnjem mandatu, … ni sodeloval direktno na sejah vlade in tudi
njihove pripombe, ki so bile poslane s strani Uradaza enake možnosti so bile bistveno drugače
obravnavane kot sedaj, ko so s straniministrstva posredovane. Ker je pač ta vloga v medresorskem
usklajevanju bistveno drugačna, če gre za Urad, ki nima možnosti veto glasu, … ali nasprotovanja
posameznim zakonskim rešitvam. Ministrstvo, dejansko imamo tu skozi zakonodajni postopek boljšo
umestitev, tudi raven predstavljanja enakosti možnosti, tudi del imena ministrstva ni nepomembno.
Ker s tem, ko se vedno znova omenja Ministrstvo za delo , družino, socialne zadeve in enake možnosti,
se že s tem večja vloga v javnem diskurzu tega področja izpostavlja. Je pa seveda vprašanje, ko
imamo na ministrstvu kjer je toliko različnih nalog, ko imamo od področja dela, zaposlovanja, družine,
je pa to vprašanje koliko lahko kot človek, pa ne glede na to ali imaš neko voljo, narediti dejansko
možnost časovno, da izpelješ.«(intervjuvanka 12)
Intervjuvanke so opozorile, da ukinitev Urada že kaže slabe posledice in da slednje lahko še dodatno
pričakujemo v prihodnosti.
»Slabo, blazno slabo,… Postal je nek oddelek in v javnosti ni bilo prav nič več.« (intervjuvanka 1)
»Urad je bil neke vrste posvetovalni organ. Nič, nobena sprememba naj se ne bi zgodila brez privolitve
Urada, ki bi lahko vplivala na enakost spolov. To je Urad izgubil. Te posvetovalne funkcije nima več in
zato najbrž, če je v Resoluciji kaj zapisanega in Urad nasprotuje, nima te moči, da bi ustavil, spremenil
in tako naprej. In izgublja to, kar je Urad imel v devetdesetih, da je samostojno mislil, katere stvari je
treba delati, kam je treba projekte usmeriti, katere so pomembnejše stvari... Sedaj se mi zdi, da pač
odgovarja na pričakovanja nekih uradnikov, višjih uradnikov na ministrstvu. Ne odpira novih vprašanj,
ne odpira dilem, ne išče..., kar se je dogajalo v devetdesetih, ne išče sogovornika v civilni družbi. Ker
takrat je bilo tega zelo veliko. Nima nekega celovitega pregleda, pa tudi če bi ga imel ne more vedet,
kaj drugje delajo, recimo neke dobre prakse iz tujine itn. Tu se mi zdi, da je velik minus«
(intervjuvanka 11).

»Mislim, da se bo sedaj skrilo pod vse ostale obveznosti, ki jih Ministrstvo ima in pod ostale
prioritete.« (intervjuvanka 4)
Tudi intervjuvanke, ki so bile kritične do aktivnosti bivšega UEM in njegove prisotnosti v javnosti
(samo »ob mednarodnih praznikih, kot je na primer osmi marec«), na podlagi česa so zgradile
nezaupanje v učinkovito sodelovanje s sedanjo službo (»…ko smo se pogovarjale, kako to spraviti
skozi, je Služba za enake možnosti totalno odpadla, zato ker ni bilo zaupanja, ker tako malo delajo,
tako malo so ozaveščene, da smo rekle,… vse delo smo opravile same, zdaj jih bomo pa poklicale, da
se one pripopajo samo kot sopodpisnice na naše delo, naredile ne bodo pa nič, in smo rekle ne.
Skratka s svojo pasivnostjo so dosegle to, da preprosto ni sodelovanja«) so menile, da je:

81
»to (ukinitev urada, op.r.) že po naravi stvari zelo slab znak in tudi dejansko se mi zdi, da se kažejo
učinki, zato ker ljudje sploh ne vejo več kaj zdaj je. Dobro nekateri so ostali pri Uradu in še vedno
mislijo da obstaja, ampak tisti, ki se pa le malo spoznajo pa so še toliko bolj izgubili referenčno točko,
ker niti ne vejo več za katero institucijo gre ali pa sploh ne vejo, da še kaj obstaja. In je to čisto jasno,
da ta institucionalna razpršitev, to je v bistvu razpršitev, ker se je povezalo z drugo dejavnostjo, ker ni
več avtonomnega vodstva, se mi zdi, da samo še to vlogo utrjuje, ki so si jo itak že same vzele, da si
pripisujejo, izvajajo premalo družbene moči«.(intervjuvanka 9)
»Jaz sem sicer bila zmeraj zelo kritična do Urada. Jaz sicer mislim, da do določene mere je Urad vedno
delal dobro, do določene mere pa sem bila vedno mnenja, da bi lahko naredil bistveno več. Ampak po
drugi strani pa mislim, da ukinit neodvisno institucijo, ki se z enakostjo med ženskami in moškimi
ukvarja jaz mislim, da je zelo slabo, zelo narobe in mislim, da se nam je pokazalo, da smo priča
določenemu nazadovanju. Ministrstvo za delo pa je vendar en takšen ogromen pisker v katerem pač
zelo težko prideš skozi in jaz mislim da, enakost med spoloma se je v zgodovini čisto zmeraj pokazala
kot nekaj kar je vedno sekundarna tema, kar ni nikoli prioriteta in to ne glede na to ali je vlada leva ali
desna. Jaz se spomnim, da takrat ko smo imeli Pahorjevo vlado so me kdaj novinarji in novinarke
vprašali, no saj sedaj je pa za vašo temo lažje, ne? In moj odgovor je bil vedno, da če smo se kaj
naučili pri našem delu, smo se zagotovo naučili, da ko govorimo o nasilju nad ženskami in enakosti
med spoloma ni levih in desnih, da žal tukaj pa ni, da so samo tisti, ki razumejo in tisti, ki ne razumejo,
zakaj je ta tema pomembna. In mislim, da sedaj se kaže točno to, tudi z ukinitvijo Urada s strani
prejšnje vlade in s sedajšnjim nedelovanjem ali pa nekakim rinjenjem teh tem ob stran pa v predal, da
dejansko je to čisto res«. (intervjuvanka 8)

Ena od intervjuvank je predlagala vrnitev na prejšnjo ureditev:

»Jaz si želim, da se na novo ustanovi Urad. Da ima Urad spet pozicijo kot jo je imel, mesto kot ga je
imel ob ustanovitvi, ali pač, da se to porazgubi, ker ta vmesna situacija se mi zdi, da ni produktivna.
Ker se mi zdi, da sedaj samo koristi nekim parcialnim... To umestitev v 'delo družino in socialne
zadeve', meni, kot nekomu, ki misli spol, ne ustreza. Ne moremo samo na ta segment vezati spol, spol
je nekaj kar je nad tem.« (intervjuvanka 11)

5.4 Naslednji strateški dokument na področju enakih možnosti
Evalvacija je zadnje dejanje pred nastajanjem novega dokumenta in od intervjuvank smo želele
izvedeti, kakšne spremembe obstoječe Resolucije (in periodičnih načrtov) bi bilotreba imeti v mislih
pri oblikovanju novega dokumenta, da bi ta imel (še) večji učinek.
Glede na širino in število ciljev in ukrepov so intervjuvanke v glavnem predlagale osredotočanje na
manjše število bolj fokusiranih ukrepov/ciljev, čeprav so pri obravnavi svojih področij dela ugotavljale
manko oz. premajhno razdelanost ciljev in ukrepov. To dvojnost pri razmisleku o celoti in posameznih
delih bo pri oblikovanju novega dokumenta treba posebej nasloviti.
»Tiste najbolj ključne, najbolj problematične, jaz mislim, da bi bilo treba pač ugotoviti, kje je pač
največji problem, kje so največji najbolj akutni problemi in tisto se bolj fokusirat. To se mi zdi zelo
pomembno, mogoče manj ciljev in manj ukrepov, pa te res 'ornk' sistematizirani, mogoče tudi več
denarja za ta namen, da se lahko res odpravijo tisti najbolj akutni problemi, da ni preveč pa nikjer se
ne naredi nič.« (intervjuvanka 4)

82
Intervjuvanke so predlagale nove in drugačne pristope in načine obravnave problemov vezanih na
enakost spolov:
-  problemska usmerjenost
»da se usmeriš na vse tiste segmente družbe, ki pripomorejo k retradicionalizaciji ali pa kjer vidiš,
da so neki ostanki, ne ostanki, ampak, da so zelo močno patriarhalno strukturirane, v smislu
delitve moški – ženska.« (intervjuvanka 1)
-  proaktivna usmerjenost
»kar se tiče medijev politika urada ni proaktivna. Resolucija bi morala služiti,…da nudi platformo za
proaktiven odnos… Vstopit tam, kjer je treba razsuti obstoječe predpise in jih radikalizirat. V primeru
pornografije je bilo to zelo očitno, ko je bilo treba zelo drastično premakniti ta diskurz, tudi pravniški,
o pornografiji…« (intervjuvanka 9)
-  intersekcijski pristop
»se mi zdi, da je premalo senzibilnosti za določene skupine, da se govori o ženskah nasploh in, da te
intersekcionalnosti Resolucija ni upoštevala, ker so seveda razlike med posameznimi skupinami žensk,
ene so še bolj ranljive in v še bolj neugodnem položaju kot druge. Tako, da recimo mlajše ženske,
mlade ženske na odločevalskih pozicijah, temu ni namenjeno nobene pozornosti. Ali pa recimo
vprašanje priseljenk, ali pa... zastopanost teh marginaliziranih družbenih skupin, recimo Romkinj, tega
se recimo sploh nismo dotaknili. Tako, da se mi zdi, da če smo na področju te klasične delitve,
klasičnega razumevanja spolov, bi bilo sedaj potrebno diferencirano razmišljati. Znotraj žensk so
kategorije, ki bi jim bilo potrebno še bolj posvetiti pozornost.« (intervjuvanka 11)
-  pristop prioritetnih področij
»da morajo biti resolucije nastavljene na najšibkejše ženske, a veš, morajo biti napisane tako, ne na
tiste, ki so že v povprečju in so dobro izobražene in hočejo kaj več, ampak na najšibkejšo žensko.«
(intervjuvanka 1)
-  povezovanje tem in področij
»premalo tega zavedanja intersekcij med resorji, na primer izobraževanje in mediji. Kako vključiti
medijsko vzgojo, ko rečeš, vzgoja na področju spolov tudi to segmentirati, na kakšne načine, ne pa
samo na grobo reči, vzgoja na področju spolov. Skratka, misliti na intersekcije,...« (intervjuvanka 9)
»…povečati partnerstvo. Ne samo v tem smislu več sredstev, ampak tudi večjo angažiranost vseh
sektorjev v družbi, ne samo zdravstvenega ali pa mogoče malo socialnega pa mogoče malo
izobraževalnega. Izobraževalni del je zelo šibek pri nas na tem področju. Res ta integriranost te
politike varovanja spolnega in reproduktivnega zdravja v vse sektorje, da bi bil to eden izmed
pomembnih ciljev.«(intervjuvanka 7)
Intervjuvanke so opozorile na teme/področja, za katere menijo, da niso dovolj naslovljene v
Resoluciji ter podale nove poudarke znotraj že naslovljenih tem:
»manjka, jezik, področje jezika ni pokrito, spol in jezik, pa bi lahko bilo. Ker je Urad že 95ga oz. 94ga
sam izdal publikacijo na to temo.« (intervjuvanka 9)

83
Ena od intervjuvank je izrazila dvom o praktični izvedljivosti neseksistične rabe jezika:
»Ampak, če ti vsako stvar daš (v obeh oblikah, op. r.), je zakon zelo težko berljiv.« (intervjuvanka 12)
Strinjala se pa je, da na tem področju lahko nastanejo novi in drugačni družbeni dogovori in norme
(npr. o izmenični uporabi moške in ženske slovnične oblike). O tem priča primer Univerze v Leipzigu,
ki je v statutu določila uporabo samo ženske jezikovne oblike, ali primer, ki ga je omenila
intervjuvanka: »pravilnik na CSDju Šiška v ženski spolni obliki«(intervjuvanka 12).
Predlagani so bili novi fokusi obstoječih tem oz. področij: spodbujanje ekonomske neodvisnosti žensk
v navezavi na usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, spopadanje z revščino oz. socialna
vključenost (dostopi do zdravstvenega varstva, do izobraževanja, servisov in storitev, problemi
določenih skupin žensk, npr. migrantk, starejših žensk); naslavljanje problemov prikritih oblik
diskriminacije in enakomerne zastopanosti obeh spolov na vseh položajih odločanja.
»…nov fokus dati na teh področjih zaposlovanja, pa tudi socialne vključenosti oz. odprave revščine,
spopadanja z revščino tako, da to bo sigurno eden od fokusov, pa spodbujat ekonomsko neodvisnost
žensk. Nekako se je ženske začelo izrinjat tudi na račun materinstva, skrbi za otroke in družino tudi s
temi ukrepi, ki so blazno popularni v družbi, ampak širše slike se pa ne dobi ali pa dolgoročno sliko je
pa ljudem zelo težko predstaviti. Tako, da to je tudi eden od pomembnih vidikov, kako kombinirati
usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja s tem, da ostajajo ženske ekonomsko samostojne. To je
sigurno eden od fokusov. Seveda prioriteta nedvomno ostajajo same pravice žensk, njihova
integriteta, preprečevanje nasilja, razno raznih zlorab oz. izrab, kar se tiče prostitucije, tu se stvari
malce tudi pod preprogo včasih potisnejo. Ko začnemo govorit posebej o migrantkah.« (intervjuvanka
2).
Intervjuvanka je opozorila na nevarnost, da z ukrepi, ki kratkoročno naslavljajo težave zaposlenih
žensk (npr. krajši delovni čas) ogrozimo dolgoročno ekonomski položaj žensk:
»Nekako se je ženske začelo izrinjat tudi na račun materinstva, skrbi za otroke in družino tudi s temi
ukrepi, ki so blazno popularni v družbi, ampak širše slike se pa ne dobi ali pa dolgoročno sliko je pa
ljudem zelo težko predstaviti. Tako, da to je tudi eden od pomembnih vidikov, kako kombinirati
usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja s tem, da ostajajo ženske ekonomsko samostojne.«
(intervjuvanka 2)
Z nekaterimi intervjuvankami smo se dotaknili premisleka o večjem poudarku na moških in enakosti
spolov. V pogovorih so bili izraženi tako pomisleki kot podpora:
»ker dejansko se je izkazalo, da ko ti začneš govoriti o enakosti žensk in moških, potem postanejo
fokus teme, ki se tičejo moških, tudi lahko. Ena zanimiva, mogoče, avstrijska izkušnja je, kako so oni
obrnili ta koncept integracije, v bistvu oni ne operirajo več s konceptom integracije načela enakosti
spolov, ampak delajo spet posebne ukrepe za ženske. Ali pa posebne ukrepe za moške, mogoče na
drugi strani. In tu tudi še vedno ostaja , jaz mislim, da rdeča nit te politike enakosti spolov. Ampak,
dobro, sedaj sem jaz tu izpostavljala probleme, ki se tičejo bolj žensk, zato ker so to problemi, ki se v
zadnjem času bolj pojavljajo, oziroma tu so najbolj evidentni pa tudi dejansko izhajajo iz tradicije
ženske politike in iz tradicije feministične politike. Tako to je, žal, in so ti problemi ... saj vemo, da
dejansko politika in družba je pa moškosrediščna. Je pa res, da so določene teme, ki imajo potem
učinek na ženske zelo povezan tudi z moškimi. To je sigurno nasilje, skrb za družino oz. vključenost v

84
samo družinsko delo tako, da to sigurno ostaja eno od področij za razmislek. Ampak prav tako ..., no
to se nam je izkazalo, ko ti govoriš o enakostih spolov, predvsem na področju zaposlovanja, ki sem ga
že tolikokrat omenila je ..., ok saj toliko žensk je bilo vključenih in toliko moških, saj to je pol pol,
ampak kaj pa sedaj potrebujemo?« (intervjuvanka 2)
»... Konec koncev tudi z moškimi, saj spol pomeni obadva, ne samo ženskami, ampak tudi z moškimi. Z
njimi se nihče ne ukvarja, z mladimi fanti, kaj se z njimi dogaja. To, da so toliko slabše rezultate
dosegali v izobraževalnem procesu, to ni nepomembna zadeva. Kakšni so modeli moškosti s katerimi
se oni srečujejo in kateri modeli moškosti in kaj se potem z njimi dogaja v tem obdobju dozorevanja,
bom jaz rekla. Kakšne moške oblikujemo, kakšne tipe moškosti ... .« (intervjuvanka 11)
Večina intervjuvank je na svojih področjih videla največje pomanjkljivosti in predlagala več
pozornosti, ukrepov in aktivnosti. Primer tega je področje spolnega in reproduktivnega zdravja:
»…ni nobenega sistematičnega izobraževanja za zdravo spolnost, …nimamo posebnega
zdravstvenega varstva za mlade, kar ima velika večina evropskih držav,... To se pravi ni ne spolne
vzgoje, ni ne organiziranega reproduktivnega zdravstvenega varstva, … tukaj so res mladi tako ženske
seveda, predvsem pa tudi moški bistveno prikrajšani. … za ženske v rodni dobi v zvezi z načrtovanjem
družine in rojevanjem, prevladujejo neke tradicionalne oblike, nikakor ne prodre nek nov način
razmišljanja, bolj holističen, …jaz mislim, da so kršene pravice žensk kar v precejšnji
meri.«(intervjuvanka 7)
Intervjuvanke smo prosile, naj navedejo primere ukrepov v tujini na njihovem področju, ki
promovirajo enake možnosti moških in žensk in za katere menijo, da bi bili uporabni tudi v Sloveniji.
Naštele so naslednje ukrepe/dejavnosti: ureditev porodniških dopustov na Islandiji, nemški
večgeneracijske družinske centre, razpisi za projekte, ki sami vključujejo razpis kritike samih razpisov;
norveške kvote za položaje gospodarske moči, skandinavske strategije varovanja spolnega in
reproduktivnega zdravja, analize in način dela Evropskega ženskega lobija, ameriška organizacija
»Women under 40«, ki pripravlja mlade ženske za prevzem vodilnih položajev. Ob tem so nekatere
eksplicitno omenile, da je pri prenosu tujih dobrih praks trebaupoštevati specifike slovenskega okolja
in implementacijo utemeljiti s preverjanjem izvedljivosti.
Intervjuvanke so spregovorile o vidnosti Resolucije in načinu spremljanja rezultatov začrtanih
ukrepov in aktivnosti.
Kot rečeno, večina intervjuvanih strokovnjakinj analiziranih dokumentov ni ne poznala ne
uporabljala, nekatere pa so izrazile tudi eksplicitno mnenje, da je to problematično in povzročeno s
tem, da je bila Resolucija »premalo promovirana«.
»Ne govorim o tem, da bi morali biti drugače napisani, govorim o tem, da bi morali biti drugače
spromovirani, da bi jih tudi javnost videla in slišala. In verjetno pri izvedbenih načrtih, mislim to, da ga
ti poznaš in ga obvladaš je verjetno povezano s kakimi aktivnostmi. Skratka očitno je tudi manko
nekih aktivnosti, ki bi bile vidne, da bi lahko mi te dokumente malo bolj detektirali.« (intervjuvanka 8)
Intervjuvane strokovnjakinje so bile precej kritične do poročanja o ukrepih in aktivnostih:

85
»Samo jaz pa imam občutek, da gre za to, da oni 'filajo' notri to kar imajo v te ukrepe. Tako bi rekla,
pač slučajno je tam nek evropski denar in potem se ga tu notri nekako prikaže. Ni pa to nekaj
sistemskega. Tak je moj občutek, jasno jaz vem, da je to povezano z denarjem«. (intervjuvanka 6)
Predlagale so tudi drugačne pristope k spremljanju učinkov in vrednotenju rezultatov Resolucije:
»…mislim, da bi morali k tem poročilom in analizi uresničevanja teh ciljev bistveno bolj kompleksno se
lotit. Vprašati stroko pa ne samo ginekološko, ampak recimo javno zdravstveno, ki širše gleda na
problem pa končno tudi vprašati nevladne organizacije, ki jih je kar nekaj, malo manj kot dvajset, na
tem področju, ki prav se ukvarjajo z ženskami, ki so jim kršene spolne in reproduktivne pravice…To
mene najbolj moti, ta poročila. Ta poročila se pišejo na neki administrativni ravni, neki politični ravni,
ne da bi se naredila ena raziskava. To je edini način kako gledati kakšni so rezultati, ali je še kakšna
bolj poglobljena analiza.«(intervjuvanka 7)
Eden načinov učinkovitejšega spremljanja rezultatov bi bila tudi kvantifikacija ciljev tako končnih kot
tudi vmesnih:
»Najprej moraš pa sploh imeti postavljene neke cilje, etapne cilje. Se pravi, če je naše pričakovanje za
gospodarstvo, da bo 40% žensk na vodilnih mestih nekega leta, morajo biti tudi neki vmesni. Ravno
tako, če govorimo o vprašanju osnovnega šolstva kjer je 97% učiteljic, to obrniti, da bo to prišlo na 50-
50 bo najbrž nemogoče tudi v desetih letih, ampak ali je to nek cilj za naslednjih 50 let, pa bi moral
nek tak etapni biti ob 2030, ki bo tak in ob 2020 tak… .« (intervjuvanka10)
In določanje spodbud in sankcij za doseganje ciljev:
»Tako, da tiste stvari, ki so recimo bile namenjene različnim odločevalcem na različnih nivojih, ki so
bile postavljene v smislu ciljev, bi morale potem biti tudi konkretizirane, konkretizirano spremljanje
izvajanja in potem tudi bodisi kakšne nagrade oz. kazni za tiste, ki pač ne sprejmajo ukrepov, ki bi
zares šli v smeri Resolucije.« (intervjuvanka 11)

86
6. UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA
6.1 Ocena rezultatov in učinkov po področjih
Integracija načela enakosti spolov
Integracija načela enakosti spolov je v Resoluciji obravnavana kot področje, ki naslavlja potrebo po
večji institucionalni usposobljenosti na nacionalni in lokalni ravni za udejanjanje tega načela v praksi.
Cilj je jasno zastavljen, prav tako ukrepi in kazalniki. Vendar kazalniki merijo predvsem izvajanje
ukrepov (izobraževanje in usposabljanje kadrov, metode in orodja za udejanjanje načela enakosti
spolov in krepitev sodelovanja med različnimi akterji), in ne učinkov dejanske integracije načela
enakosti spolov. Zato je težko podati oceno o dejanskem uresničevanju integracije načela enakosti
spolov. Zaradi zapisanega bi veljalo razmisliti o boljšem načinu vključitve integracije načela enakosti
spolov v prihodnji strateški dokument, o čemer pišemo v nadaljevanju pod točko 6.2.
Delo
Strateški cilji na področju so zastavljeni jasno in celovito. Dobro je, da je Resolucija naslovila tako
plačano kot neplačano delo in njuno povezanost ter spolno določenost delitve dveh oblik dela. Po
izvedbi številnih ukrepov in aktivnosti na področju, podatki o položaju žensk in moških na trgu dela v
Sloveniji kažejo na nekatere spremembe k večji enakosti spolov v zadnjih osmih letih (glede stopnje
zaposlenosti, brezposelnosti mladih, samozaposlenosti, povprečne razlike v plačah), vendar pa so
razlike med spoloma še vedno precejšnje, razlogi za zmanjšanje razlik pa povezani tudi s
poslabšanjem položaja moških na trgu delovne sile. To zahteva nadaljnje ukrepe in aktivnosti ter bolj
ambiciozno zastavljene cilje in natančneje določene kazalnike, na podlagi katerih bi lahko merili
doseganje ciljev. Analiza kaže, da bi bila uporaba horizontalnega načela enakosti spolov v politike in
ukrepe sama nezadostna za doseganje enakosti spolov na trgu dela. Še vedno so potrebni ukrepi in
politike, namenjeni neposredno nadaljnjemu zmanjšanju razlik po spolu (posebej glede segregacije
na področjih dela in glede razmer pri delu, med temi tudi razlik v plačah). Razlikovanje po spolu in
razlike v plačah so povezani tudi s segregacijo neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela
(Kanjuo Mrčela in Černigoj Sadar, 2011). Preobremenjenost žensk zaradi staranja prebivalstva in
naraščajočo količino skrbstvenega dela je treba upoštevati pri nadaljnjem oblikovanju politik in
ukrepov na področju enakosti spolov.
Družba znanja
Strateški cilji na področju so v glavnem zastavljeni jasno in celovito in naslavljajo vse ravni
izobraževanja (od predšolskega do terciarnega), pa tudi različne vsebine (kadri, učenci/študentje,
vsebina učnih načrtov). Resolucija posveča ustrezno pozornost pomembnemu področju, na katerem
se ne le zrcalijo, ampak tudi v veliki meri ustvarjajo družbene vloge žensk in moških. Podatki o
izobrazbi kažejo, da se za oba spola dviguje izobrazbena raven, vendar pa se razlike med ženskami in
moškimi glede vrste in ravni izobrazbe ne zmanjšujejo, oboje pa pomembno vpliva na segregacijo na
trgu delovne sile. Podatki o položaju žensk in moških na področju znanosti in raziskovanja kažejo na
obstoj razlikovanja po spolu in neenakih možnosti žensk. Na področju športa pa opredelitev ciljev ni
jasna in priporočamo bolj podrobno razdelanost področja, predvsem na rekreativno ukvarjanje s
športom (v povezavi z zdravim življenjskim slogom) in profesionalni šport. Ocenjujemo, da je ustrezna
splošna usmerjenost ukrepov in aktivnosti na tem področju, ki zaradi trde zasidranosti segregiranih

87
spolnih vlog v družbi zahteva čas za spremembe, in lahko pričakujemo dolgoročne pozitivne učinke.
Te pa bi lahko pospešili, če bi jih določili in merili bolj konkretni in kvantificirani cilji in kazalniki.
Kultura, mediji in oglaševanje
Strateški in posebna cilja na področju so ustrezno zastavljeni in naslavljajo ključne izzive za doseganje
enakih možnosti spolov na področju kulture, medijev in oglaševanja. Resolucija na področju, za
katerega je bila značilna odsotnost raziskav, analiz, podatkov in podlage za ocenjevanje položaja
žensk in moških, prispeva s postavljanjem teh tem na dnevni red. Od začetnih poročil do konca
obdobja je opazen trend povečanja spremljanja nekaterih podatkov o enakosti spolov na področju.
Menimo, da so tudi ukrepi in aktivnosti v opazovanem obdobju pomenili dober prvi korak, ki bi mu
morali slediti še bolj konkretizirani ter na merljive cilje osredotočeni ukrepi in aktivnosti. Mehanizmi
za spremljanje in spodbujanje enakih možnosti žensk in moških na področju kulture so bili v osmih
letih vzpostavljeni, v prihodnje pa bi bilo treba mehanizme nadgraditi, konkretizirati in kvantificirati.
Predvsem je treba v aktivnosti vključiti raziskave in analize o položaju žensk in moških v kulturnih
poklicih, v medijih in oglaševanju ter spodbujati občutljivost za teme, povezane z enakostjo spolov,
pri ustvarjanju medijskih vsebin in oglaševanju.
Družbena blaginja žensk in moških
Področje zdravja je dobro razdelano in ima jasno določene cilje in kazalnike za dosego teh ciljev.
Usmeritev je na reproduktivno zdravje žensk ter duševno zdravje. Posebno pozornost bo vredno
nameniti še področju dostopa do zdravstvenih storitev in področju dolgotrajne oskrbe.
Področje socialne vključenosti je v Resoluciji nekoliko šibko razdelano. Ker je to eno izmed ključnih
področij za doseganje enakosti možnosti moških in žensk, bi mu morala biti posvečena večja
pozornost in bi morali biti ukrepi in aktivnosti na tem področju bolj osredotočeni na ugotovljene
probleme.Smiselno  bi  bilo  poleg  revščine  skrbno  spremljati  še  druga  področja
vključevanja/izključevanja, ki niso predmet obravnave drugje v Resoluciji, in sicer materialna
deprivacija, stanovanjska izključenost, dostop do (socialnih) storitev. Na podlagi analize obstoječih
kazalnikov se ne kaže, da je v zadnjem obdobju prišlo do povečanja enakosti po spolu, tam, kjer je
zaznati več enakosti, pa gre v glavnem za spremembe zaradi poslabšanja položaja moških. Ženske
imajo še vedno višjo stopnjo tveganja revščine, posebej starejše in samohranilke. Predlagamo torej
širitev področja na še druge pomembne vidike blaginje in večjo povezanost med posameznimi
področji, saj je blaginja neposredno povezana z drugimi področji resolucije (npr. delo …). Tudi tu
menimo, da bi lahko resolucija zastavila bolj ambiciozne in kvantificirane cilje.
Odnosi med spoloma
Na področju , ki vsebuje dve podpodročji, so cilji ustrezno zastavljeni in ustrezno razdelani v ukrepih
in aktivnostih. Na podpodročju družinskega življenja in partnerstva je bilo deležno posebej
intenzivne obravnave spodbujanje aktivnega očetovstva, saj mu je bilo posvečeno veliko različnih
aktivnosti (raziskave, ozaveščanje, izobraževanje idr.). Te aktivnosti so obrodile sadove in je, glede na
kazalnike, ki so na voljo, več bolj aktivnih očetov kot pred osmimi leti. Vendar kot je pokazal
neuspešen poskus dodatne zakonske spodbude enakopravnosti staršev, spremembe zahtevajo več
časa in nadaljnje aktivno delovanje. V zadnjem obdobju je bilo na področju zaznati tudi nazadovanje.
Zniževanje starševskega nadomestila ima ne le neposredne negativne finančne posledice za ženske

88
(ki večinoma uporabijo ta starševski dopust), ampak tudi izredno negativen vpliv na delitev
skrbstvenega dela, pa tudi na enakopravnost spolov na trgu delovne sile, saj sporoča, da je skrb za
otroke manj pomembna kot plačano formalno delo. Ta ukrep kaže, kako je enakost spolov načelo, ki
lahko v obdobju gospodarske krize hitro izgubi prioritetni pomen. V prihodnje bo ob nadaljnjem
spremljanju že obravnavanih tem in področij, treba večjo pozornost posvetiti enakopravni delitvi
gospodinjskega in drugega skrbstvenega dela v družinah. Ob demografskih trendih, posledicah krize
in protikriznih ukrepov so nujni ukrepi, ki bodo naslavljali delitev zlasti skrbstvenega dela za starejše
družinske članice in člane ter druge skrbi potrebne osebe. Pri tem ne gre samo za spremljanje
obremenjenosti s takšnim delom po spolu, ampak tudi premislek o inovativnih rešitvah glede
upoštevanja/nagrajevanja tega dela. Izkušnje, znanja in veščine, ki jih ljudje pridobijo pri opravljanju
skrbstvenega dela v zasebni sferi, lahko štejejo pri iskanju službe ali olajšavah pri davkih. Kot že
omenjeno, treba je premisliti o povezanosti tega področja s področjem usklajevanja poklicnega in
zasebnega življenja.
Tudi na podpodročju nasilje nad ženskami so na podlagi ustrezno določenih ciljev, številnih ukrepov
in vrsti aktivnosti doseženi pozitivni premiki. Nasilje nad ženskami je treba obravnavati v kontekstu
politike enakosti spolov. Pohvaliti je treba vseobsežno, natančno in celovito obravnavo
problematike, ki je nedvomno prispevala k zakonski ureditvi na področju, ustreznemu sistemu
spremljanja, razvoju učinkovitega preprečevanja in tudi sankcioniranja nasilja ter spopadanja z
njegovimi posledicami. Na tem področju je partnersko sodelovanje z nevladnimi organizacijami
prispevalo k uresničevanju ciljev na področju in lahko služi kot primer dobre prakse. Tudi v prihodnje
je potrebna sistematična in kontinuirana obravnava problematike nasilja nad ženskami na vseh
ravneh delovanja in sodelovanja različnih akterjev, predvsem je treba skrbno in natančno spremljanje
izvajanje zakonodaje, programov in drugih relevantnih dokumentov s področja preprečevanja nasilja
nad ženskami v praksi.
Procesi odločanja
Resolucija primerno izpostavlja problematiko delitve moči med spoloma v družbi. Strateške cilje
zastavi razdeljene na tri področja procesov odločanja (politika, javna uprava in pravosodje ter
družbeno-ekonomsko področje). Na političnem področju so bili cilji tudi zelo natančno konkretizirani,
tako da je na njihovi podlagi in v sodelovanju z drugimi relevantnimi akterji na tem področju
uresničen napredek – bila je sprejeta zakonska podlaga za bolj uravnoteženo zastopanost spolov na
področju politike. Glede na doseženo je treba v prihodnjo resolucijo vključiti ukrepe in aktivnosti, ki
bodo prispevali k nadaljnjemu sistematičnemu in kontinuiranemu spodbujanju uravnotežene
zastopanosti obeh spolov na vseh ravneh političnega odločanja in natančno spremljanje izvajanja
zakonskih podlag za uravnoteženo zastopanost spolov. Treba je konkretizirati ukrepe in aktivnosti, ki
naslavljajo različne skupine žensk, zlasti mlade ženske v procesih odločanja. Kaže, da bo treba
konkretizirati cilje in določiti ustrezne ukrepe in aktivnosti na ekonomskem področju, ki je nekoliko
bolj izpostavljeno zlasti v zadnjem obdobju obstoja Resolucije. Treba je premisliti o oblikovanju
ustreznih zakonskih podlag za uravnoteženo zastopanost spolov na ekonomskem področju. Na
področju javne uprave in pravosodja pa je treba z ukrepi in aktivnostmi še naprej spremljati in
spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov.
Premisliti je treba, ali je delitev na tri podpodročja smiselna.Morda bi bilo ustrezneje opredeliti dve
podpodročji, in sicer politiko in ekonomijo.

89
6.2. Nadaljnji razvoj
Resolucija je pomemben strateški dokument, ki postavlja enakost spolov med pomembne politične
teme, določa cilje in ukrepe ter zavezuje nosilce politike enakosti spolov v določenem obdobju. Na
podlagi ocene izvedbe in učinkov dosedanje Resolucije ter ocene stanja v družbi želimo predstaviti
izhodišča za oblikovanje in pripravo naslednjega dokumenta, ki bi bil še učinkovitejši od dosedanjega.
Namen in narava dokumenta
Pomen Resolucije je v tem, da kot krovni dokument sistemsko ureja področje in služi kot izhodišče za
izvedbene akte.
Pomemben namen Resolucije je »izboljšati položaj žensk oziroma zagotavljati trajnostni razvoj pri
uveljavitvi enakosti spolov«. Kljub mnogim pozitivnim spremembam in korakom izboljšanja položaja
žensk v slovenski družbi postavljajo razlike med spoloma, utemeljene na tradicionalno določenih
spolnih in delovnih vlogah spolov, ženske v manj ugoden položaj, kar je treba prepoznati in reševati z
ustrezno oblikovano politiko. Zapisano ne zmanjšuje potrebe po hkratnem naslavljanju problemov, ki
so specifični za moške in reševanje katerih je komplementarno reševanju problemov žensk.
Čeprav večkrat v besedilu opozarjamo na potrebo po zavedanju, da so ženske in moški heterogeni
skupini in da je treba uporabiti intersekcijski pristop pri reševanju kompleksne družbene neenakosti,
ostaja spol osebnostna lastnost, ki ji je Resolucija posvečena v prvi vrsti in zato je Resolucija kot
strateški dokument prvenstveno namenjena uveljavitvi enakosti spolov. Osredotočenje na enakost
spolov je še posebej pomembna v razmerah ekonomske krize, ko se kažejo tendence marginalizacije
ali nasprotovanja tematiziranju in ukrepanju na tem področju. Ob tem je treba opozoriti na
zaskrbljujoče poslabšanje vidnosti in upoštevanja načela enakosti spolov v vladnih reformnih
dokumentih od leta 2005 naprej, saj kaže na manjšo zavezanost načelu in politiki enakosti spolov.
Področja
Na podlagi analize sedanjega dokumenta ugotavljamo, da mora Resolucija kot strateški dokument
ohraniti širino zajetih področij, medtem ko je treba v periodičnih načrtih določiti prioritete na
določenih področjih in ustrezno oblikovati ukrepe in aktivnosti. Pri tem bi bilo smiselno upoštevati
tudi aktualne družbene in ekonomske spremembe, kot je npr. trenutna ekonomska in socialna kriza,
in se nanj odzvati.
Tako kot pri določanju ciljev je treba tudi o naboru in poimenovanju področij opraviti razpravo in
pregledati primerljive prakse v drugih okoljih in Sloveniji na primerljivih področjih. Premisliti je treba
teme/probleme, ki se pojavljajo/lahko rešujejo na več področjih, in izoblikovati optimalne pristope
reševanja (kot je npr. socialna izključenost, nasilje, plačano in neplačano delo ipd.).Evropski indeks
enakosti spolov (EIGE, 2013) meri enakost spolov na osmih ravneh (delo, denar, znanje, čas, moč,
zdravje, intersekcijska neenakost in nasilje). Premisliti je treba uporabnosti takega ali temu
podobnega načina strukturiranja področij. V zvezi s tem je treba premisliti, kako v (novo)
strukturiranost področij umestiti področja, ki še niso bila deležna zadostne obravnave (npr.
obravnava jezika kot konstitutivnega dejavnika družbenih spolnih identitet in strukturiranja
družbenih odnosov).

90
Prav tako bi bilo smiselno upoštevati, da strateški dokumenti, kot je Resolucija, obsegajo daljša
obdobja, v katerih se zaradi sprememb in družbenih procesov pojavijo nove potrebe, problemi in
izzivi enakosti spolov. Zato je treba v izvedbenih dokumentih (periodičnih načrtih, ki so dvoletni ali
triletni) predvideti možnosti za ustrezne sprotne odzive na družbene okoliščine in probleme. To bi
omogočilo, da je Resolucija živ dokument, ki sledi dogajanjem v družbi.

Integracija načela enakosti spolov v vse politike
»… je pa res znanstveno dokazano, da če izenačujemo možnosti moških in žensk, imamo
bistveno več možnosti za razvoj. Tega spoznanja mislim, da pri nas ni.« (intervjuvanka 7)
Menimo, da integracije načela enakosti spolov ni smiselno obravnavati kot enega od »področij
družbenega življenja«, ampak tako, kot je definirana tudi drugod v Resoluciji – kot prakso in način
udejanjanja politike enakosti spolov. Ta horizontalni pristop bi morali uporabljati in spremljati na
vseh področjih (delo, zdravje, znanje ...). Načelo integracije bi bilo nemogoče upoštevati, če bi bili cilji
parcialni in ne bi bili določeni na vseh relevantnih področjih.
Glede na ugotovljeno pomanjkanje doslednosti pri upoštevanje načela integracije je treba premisliti,
kako doseči optimalno usklajenost in uresničevanje "dvojnega " pristopa politike enakosti spolov
(integracija načela enakosti spolov v vse politike in posebni ukrepi) ter večjo zavezanost odgovornih
akterjev za uresničevanje integracije načela enakih možnosti. To bi bilo mogoče tako, da se pri
vsakem področju opredeli integracija načela enakosti spolov kot poseben cilj s konkretnimi ukrepi
in kazalniki, ki bi dejansko merili uresničevanje tega načela/pristopa v praksi. Hkrati je treba tudi
natančno opredeliti ključne in odgovorne nosilce posameznih aktivnosti in ustrezne načine
spremljanja udejanjanja integracije načela enakosti spolov v vse politike.

Cilji
Na podlagi opravljene analize lahko ugotovimo, da je definiranje široko zastavljenih strateških ciljev
v Resoluciji kot temeljnem strateškem dokumentu ustrezno in potrebno. To še posebej zato, ker se
v periodičnih načrtih kot izvedbenih aktih strateški cilji (in iz njih izhajajoči posebni cilji) lahko
konkretizirajo v izbranih ukrepih in aktivnostih.

Specifična in konkretna priporočila glede ciljev smo podali v analizi dokumentov (glej 3. poglavje).
Tukaj pa povzamemo najpomembnejša splošna načela. Pri določanju ciljev je treba poskrbeti, da:
-  nabor ciljev nastane na podlagi široke in vključujoče razprave z vsemi relevantnimi in
zainteresiranimi akterji;
-  so cilji določeni ustrezno ambiciozno in zahtevno glede na ugotovitve o stanju na področju
(npr. lahko se zavzemamo za odpravljanje namesto zmanjševanja majhne vrzeli na
določenem področju);
-  so posebni cilji izvedeni iz strateških in da jih konkretizirajo, ne pa da so širši od strateških
ciljev;

91
-  da posebni cilji ne ponavljajo strateških ciljev, ali še slabše, zmanjšajo njihovo ambicioznost;
-  so cilji, če je le mogoče, kvantificirani, kar olajša merljivost in spremljanje. Ohlapno določeni
cilji ne omogočajo dovolj kritične ocene izvedbe ukrepov in njihovih sprememb ali
stopnjevanja po potrebi;
-  si cilji med sebojne smejo nasprotovati.
Ukrepi in aktivnosti
Ukrepi in aktivnosti so bili v Resoluciji in periodičnih načrtih večinoma ustrezno definirani in na večini
področij so bili na voljo kazalniki, na podlagi katerih se lahko spremlja njihovo uresničevanje in
izvedba, kot tudi kazalniki, po katerih bi se lahko ocenili učinki ukrepov/aktivnosti na življenje žensk in
moških. Menimo, da bi bilo dobro na vseh področjih poiskati načine, kako v ukrepih in aktivnostih
konkretizirati dva pristopa k spodbujanju enakosti spolov (horizontalna integracija načela enakosti
spolov v vse politike ter oblikovanje in izvajanje posebnih ukrepov).
Ukrepi in aktivnosti morajo biti na vseh področjih utemeljeni na analizi stanja. Zato je treba povsod
zagotoviti sistematično spremljanje stanja z raziskavami, študijami, strokovnimi analizami. Npr. na
področju medijev in kulture se je pokazalo, da statistični podatki sicer so, a je premalo študij in
raziskav.
Vsakokratne ugotovitve v analizah stanja po področjih bi morale biti prikazane z ukrepi in
aktivnostmi ali bi moralo biti pojasnjeno, zakaj (še) ni tako.
Premisliti je treba o tem, ali in kako v poročilih obravnavati ukrepe, ki so deli politik, za katere je
razvidno, da niso vključile načela enakosti spolov, pa bi to zaradi boljšega doseganja lastnih ciljev in
cilja enakosti spolov morale.
Pri izbiri ukrepov in aktivnosti bi bilo treba poskrbeti za večjo povezanost med področji, ki so do
sedaj razdrobljena (v ciljih, ukrepih in načrtovanih aktivnostih), da bi dosegli sinergijo.
Kazalniki
Analiza kazalnikov, navedenih v poglavju Kazalci o položaju žensk in moških ter v periodičnih načrtih
in poročilih, je pokazala, da je treba premisliti o kriterijih nabora kazalnikov po področjih in načinu
njihove uporabe.
Ukrepi in aktivnosti morajo biti opremljeni z jasno določenimi kazalniki, na podlagi katerih bo mogoče
spremljati izvedbo ter učinke ukrepov in aktivnosti ter stopnjo doseganja zastavljenih ciljev.
Predlagamo, da se kazalniki, ki bodo v prihodnje izbrani in spremljani, razdelijo na tiste, ki se
nanašajo na spremljanje ukrepov in aktivnosti, določenih z Resolucijo oz. periodičnimi načrti, in
tiste, ki se nanašajo na merjenje stanja enakosti moških in žensk. Priporočamo, da je število
ključnih kazalnikov majhno in da je jasno opredeljeno, zakaj so kazalniki izbrani (glede na dostopnost
statističnih in drugih podatkov, primerljivost z drugimi okolji, kar prispeva h kakovostnejši oceni
stanja, teoretsko-konceptualne podlage zastavljanja ciljev ipd.). To bo omogočalo lažje spremljanje
učinkov Resolucije ter spremljanje položaja moških in žensk v družbi.

92
Za spremljanje izvedbe ukrepov in aktivnosti morajo biti za opredeljene kazalnike kvantificirani cilji, ki
določajo, kdaj je ukrep/aktivnost primerno izveden/-a (npr. koliko projektov naj bi bilo sofinanciranih
ali koliko aktivnosti izvedenih, da lahko rečemo, da je bil ukrep uspešno izveden). Pri kazalnikih,
namenjenih spremljanju položaja žensk in moških v družbi, bo pomembno spremljanje trendov glede
določenih ključnih kazalnikov v daljših obdobjih (npr. spremembe stopnje samozaposlenosti ali
zaposlitev s skrajšanim delovnim časom po spolu).
Ključni akterji politike enakosti spolov
Učinkovito izvajanje Resolucije je utemeljeno na sposobnosti, stališčih, znanju in politični volji tistih,
ki so odgovorni za izvajanje resolucije. Pomembno je premisliti o najprimernejši ureditvi odgovornosti
oz. skrbništva za naslednji strateški dokument politike enakosti spolov. Pri sedanji Resoluciji so to
vlogo imeli Urad za enake možnosti Vlade RS (Urad) ter koordinatorice in koordinatorji za enake
možnosti na nacionalni in lokalni ravni. Poleg priprave Resolucije in periodičnih načrtov je Urad
koordiniral in izvajal aktivnosti, namenjene informiranju, spodbujanju in izvajanju načela enakosti
spolov. Usklajeval je delo koordinatorjev in koordinatoric za enake možnosti na vseh ministrstvih in
organih lokalnih skupnosti, kar je pomenilo sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju
začrtanih ukrepov in aktivnosti. Analiza je pokazala, da je bila vloga Urada/sedaj Službe za enake
možnosti in evropsko koordinacijo ključnega pomena za promocijo politike, koordinacijo dela in
izvedbo načrtovanih ukrepov in aktivnosti ter posledično uresničevanje ciljev Resolucije. V spletni
anketi so anketirane osebe opozorile na negativne posledice ukinitve urada, tako v simbolnem (»ko
so nastopile težave so najprej ukinili urad za enake možnosti in s tem pokazali, kakšen imajo odnos do
resolucije in tega vprašanja«) kot tudi praktičnem vidiku: »Škoda, da Urad za enake možnosti ni več
samostojni vladni organ, ker bi sicer bilo lahko več narejenega …«. 87 % anketiranih oseb je menilo,
da je bil Urad za enake možnosti ključni akter doseganja pozitivnih sprememb na področju enakosti
spolov v preteklem desetletju.
Na podlagi analize dokumentov, rezultatov spletne ankete in ekspertnih intervjujev ugotavljamo, da
sta ukinitev Urada marca 2012 in vključevanje njegovega področja dela v okvir Ministrstva za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti prinesli več negativnih kot pozitivnih posledic. Premisliti
je treba o prihodnji institucionalni umestitvi akterja, odgovornega za koordinacijo politik na področju
enakosti spolov. Pri iskanju najprimernejše rešitve je pomembnih nekaj premislekov glede narave
področja. Sedanja umestitev področja za enakost spolov implicira vezanost področja (predvsem) na
področje dela MDDSZ, kar je neustrezno, posebej glede na potrebno spodbujanje uresničevanja
integracije načela enakosti spolov v vse politike. V tem smislu je možno rešitev omenila ena od
intervjuvank: »… imajo nekje v Evropi, da rotirajo po ministrstvih – kroženje« (intervjuvanka 12).
Ocenjujemo sicer, da bi takšna rešitev (začasno »gostovanje« področja na ministrstvih) bila
problematična, ker bi potencirala probleme, ki obstajajo, ko je področje »utopljeno« med vsemi
številnimi področji dela in prioritetami enega samega ministrstva. Uresničevanje politik bi bilo še bolj
odvisno od osebnih preferenc vsakič druge odgovorne ministrice ali ministra, pri čemur ne bi bilo
protiuteži vsaj relativno trajne vpetosti v finančni in organizacijski ustroj ministrstva, v katerem je
področje dela dlje časa prisotno. Na podlagi analize se kaže, da je optimalno, če je za področje
enakosti spolov kot glavna skrbnica zadolžena institucija, ki ima finančno in organizacijsko
avtonomijo.

93
Tudi v prihodnjem dokumentu bo treba jasno določiti odgovornosti nosilcev določenih aktivnosti in
ukrepov. Koordinatorji in koordinatorice za enake možnosti bi morali imetišepomembnejšo vlogo
posebej pri implementaciji integracije načela enakosti spolov v vse politike, ki so vezane na področje
njihovega dela. Ta vloga bi morala biti spodbujana/omogočena z načini oblikovanja, spremljanja in
poročanja o ciljih/ukrepih in aktivnostih naslednjega strateškega dokumenta.
Poleg tega bo nujno tudi v prihodnji resoluciji vztrajati pri pomenu »strateških zvez« (Resolucija, str.
7) in »krepitev partnerstev« (Resolucija, str. 10), vzpostaviti in krepiti sodelovanje različnih akterjev
(ministrstev, služb, socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, združenj, strokovnjakinj in
strokovnjakov v akademskem okolju, v civilni družbi ...) posebej v Sloveniji, pa tudi v tujini. Pri tem bo
treba določiti vlogo partnerstev ne samo pri oblikovanju dokumentov, ampak tudi pri spremljanju in
ocenjevanju izvedbe in učinkov Resolucije. Sodelovanje med različnimi akterji bo pripomoglo k večji
vidnosti in prepoznavnosti določenih problemov na področju enakosti spolov in bo pozitivno vplivalo
na uresničevanje zastavljenih ciljev strateškega dokumenta. Posebno pozornost je treba posvetiti
akterjem in povezovanju na lokalni ravni. Treba je krepiti sodelovanje s sorodnimi institucijami in
misliti o skupnih projektih, nastopih, javnih debatah z npr. zagovornikom načela enakosti (ki se
ukvarja s primeri diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin od leta 2005) in varuhom človekovih
pravic (ki je pooblaščen tudi za zaščito enakosti spolov).

Spremljanje in poročanje kot podlaga za načrtovanje
»… se mi zdi, da vidnost v javnosti lahko pri enakosti spolov bistveno več
naredi, kot pa dokumenti.« (intervjuvanka 8)

Na podlagi dosedanje analize je razvidno, da je pri nastajanju Resolucije treba graditi na dobrih
izkušnjah nastajanja sedanjega dokumenta, ko so delovne skupine po področjih definirale cilje in
ukrepe. Smiselno bi bilo oblikovati strokovno skupino, ki bi bila odgovorna za strateško usmerjanje
pri oblikovanju dokumenta in končno usklajevanje besedila dokumenta. Ta skupina bi lahko bila
oblikovana kot telo, ki bi spremljalo izvedbo resolucije in bilo odgovorno za promocijo doseženih
rezultatov (periodične npr. dve- ali triletne ocene stanja enakosti spolov na podlagi analize
periodičnih poročil). S tem bi bila dosežena trajna zavezanost ter vpetost in medsebojen stik
strokovnjakinj/strokovnjakov, političark/politikov in aktivistk/aktivistov ter s tem prispevek k politiki
enakosti spolov. S trajno vključenostjo številnejših akterk in akterjev bi se povečeval tudi pomen
zavzemanja za enakosti spolov v družbi. To je še posebej pomembno, saj ugotavljamo, da postajata
enakost spolov in politika enakosti spolov obrobnega pomena tako na ravni diskurza kot na ravni
delovanja, oblikovanja politik.
Pri spremljanju in vrednotenju priporočamo večjo specifičnost poročil, vključno z spremljanjem
odgovornosti za posameznice in posameznike, zadolžene za ukrepe in aktivnosti, oblikovanje
časovnic za pregled ter več presoje vpliva ukrepov in aktivnosti na enakost žensk in moških v družbi.
Opozoriti je treba, da je resolucija tudi zakonsko zavezujoč dokument in je treba premisliti, kaj v
zakonskem smislu pomeni neizvajanje ukrepov oz. nedoseganje ciljev. Ena od anketiranih oseb je

94
predlagala: »Nujno bi bilo uvesti sankcije za kršitve ukrepov, sicer noben ukrep nima resnega
dometa.«
Spremljanje učinkovitosti integracije načela enakosti spolov bi bilo učinkovitejše v smislu podlage za
strateško premišljevanje in načrtovanje izvedbe ukrepov in aktivnosti, če bi bila poročila razdeljena
na del, v katerem bi ministrstva poročala, kako so uresničevala horizontalni pristop (s posebnim
poudarkom na oceni vpliva spola) in kako posebne ukrepe, ki so reševali prepoznane specifične
razlike ter potrebe žensk in moških. Del poročil bi bil lahko namenjen komentiranju obstoječih
kazalnikov in oceni trendov glede doseganja enakopravnosti spolov na različnih področjih.
Treba bi bilo razmisliti o pripravi standardiziranega vprašalnika/posebnim ukrepom prilagojenih
instrumentov spremljanja izvedbe ukrepov/aktivnosti, ki bi olajšali poročanje. Pri poročanju o izvedbi
določenih aktivnosti, bi bilo koristno povsod imeti podatke o učinkih vključenosti v različne programe
(npr. o zaposlovanju udeleženk in udeležencev po končanem programu izobraževanja).
Čeprav ocenjujemo, da je Resolucija pomembno prispevala k večji prepoznavnosti problematike
enakosti spolov, smo na podlagi analize ugotovili, da je slabo poznana, še manj poznani so periodični
načrti in poročila, kar kaže, da je premalo promovirana med splošno in strokovno javnostjo. Na
podlagi tega bi kazalo premisliti o načinih povečevanja vidnosti naslednjega dokumenta, da bi se
povečala pričakovanja oz. »politični apetit« za spremembe.
Pomemben del spremljanja učinkov Resolucije bi bile lahko javne debate (ali vsaj tiskovne
konference) ob sprejemanju periodičnih poročil kot priprava na ustvarjanje naslednjega
periodičnega načrta in sporočila za javnost, drugi javni dogodki ali kampanje. Večjo vidnost bi lahko
dosegli s kampanjami, ki bi gradile na uspešnih dosedanjih praksah (npr. ob certifikatu za družini
prijazno podjetje, ki se je pokazal kot odmeven in učinkovit, bi lahko razmislili o uvedbi certifikata
»Enako plačilo za enako delo« v sodelovanju s socialnimi partnerji.)

6.3 Sklep in popotnica Resoluciji 2014–2021
»me je prav groza, ko sem poštekala, da dejansko te Resolucije nismo uporabljali … bi
si zelo želela, naslednja Resolucija, ki bo 2014 in naprej, da bi bila ... no, da bi jo več
uporabljala ... Dejansko mi delamo s stvarmi, ki jih je zelo težko spremeniti, ki so tako
zelo močno zakoreninjene in tudi Resolucija dela na tem, … moramo delati, po mojem
mnenju, kontinuirano, sistematično, non stop, non stop, non stop, drugače ne bo
sprememb, v to sem prepričana ...(intervjuvanka 8).

Ocenjujemo, da je bilo sprejetje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in
moških (2005–2013) v oktobru 2005 eden najbolj pomembnih prispevkov političnemu in
institucionalnemu okviru enakih možnosti v Sloveniji. Definiranje strateških ciljev in ukrepov za
doseganje teh ciljev, kakor tudi odgovornih akterjev in kazalnikov spremljanja uspešnega izvajanja
ukrepov je ponudilo ustrezno in celovito podlago za delovanje na področju enakosti spolov.
Resolucija je bila odlično izhodišče za uresničevanje politike enakosti spolov. Analiza je pokazala, da
sta se v obdobju obstoja Resolucije povečali vidnost in občutljivost do vprašanj enakosti spolov v
družbi. Več je dostopnih (statističnih) podatkov o položaju žensk in moških na mnogih področjih
življenja. Opravljenega je veliko raziskovalnega dela na mnogih do pred enim desetletjem ne

95
obravnavanimi temami pomembnimi s stališča spola. Na nekaterih področjih je prišlo do
zakonodajnih sprememb in uvajanja novih praks. Na nekaterih področjih so narejeni koraki k večji
enakosti spolov. Resolucija zagotovo ni edini niti najpomembnejši spodbujevalec teh sprememb,
ampak je pa prav tako gotovo, da so ukrepi in aktivnosti, ki so bili inicirani v povezavi z Resolucijo,
prispevali k spremembam. V analizi smo opredelile tudi mnoga področja, na katerih je na podlagi
obstoječega znanja, izkušenj, dobrih praks, slovenskega in evropskega institucionalnega in
zakonskega okvira, mogoče uvesti izboljšave pri naslednjem strateškem dokumentu.
Oblikovanje in izvedba Resolucije je pomemben del procesa razvoja politike na področju enakosti
spolov. Menimo, da bo tudi naslednji strateški dokument treba oblikovati široko, s periodičnimi načrti
pa fokusirati ukrepe in dejavnosti na bolj specifične teme in izbrana (pereča) področja oz.
problemsko, kjer se problema lotevamo medpodročno.
Mnoge sogovornice in anketirane osebe so opozarjale na vrzel med normativno obstoječim in
dejansko prakso na področju enakosti spolov ter na nevarnost marginalizacije politike enakosti
spolov. Menimo, da je obstoj strateškega dokumenta politike enakosti spolov danes še bolj
pomemben kot pred osmimi leti, ko je nastajala sedanja Resolucija, zato ker je nujno odgovoriti na
negativne odzive na povečevanje enakosti spolov in poskuse retradicionalizacije družbenih vlog
spolov, ki so posebej močni v okoliščinah ekonomske krize, ko se enakosti spolov dosega predvsem z
slabšanjem položaja moških, ne pa izboljšanjem položaja žensk v družbi. Takšni trendi povečujejo
nevarnost, da normativni akti niso implementirani v praksi. V okoliščinah krize je treba premišljevati
o načinih reševanja problemov, povezanih z več dimenzijami neenakosti (predvsem pa ekonomske in
spolne), ter prispevati k oblikovanju politik, ki povečujejo prostore svobode ter zmožnosti
posameznikov in posameznic v družbi.
Menimo, da bo potrebna večja promocija prihodnjega dokumenta in večji pritisk na nosilce izvajanja
posameznih ukrepov, da bi dosegli celovitejšo implementacijo prihodnje Resolucija in politike
enakosti spolov v praksi oz. da bi več prispevali k enakosti spolov v družbi.

 

96
7. LITERATURA

Alič, Maja (2009): Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Magistrsko delo. Fakulteta za
upravo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Aničić, Klavdija (2007): Na poti iz nasilja: prakse dela proti nasilju nad ženskami. Društvo SOS telefon
za ženske in otroke - žrtve nasilja, Ljubljana.

Antić Gaber, Milica et al. (2011): Ženske na robovih politike. Sophia: Ljubljana.

Antić Gaber, Milica, Jeram, Jasna (ur.) (2011): Dan s političarko : pilotni projekt mentoriranja mladih
žensk v politiki. Vlada Republike Slovenije, Urad za enake možnosti, Ljubljana.
http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/MestaPoliticnegaOdlocanja/Mento
rskiDan.pdf

Antić Gaber, Milica (2010): Vloga Državnega zbora pri zagotavljanju enakih možnosti obeh spolov v
procesih političnega odločanja. Prihodnost parlamentarne demokracije: zbornik strokovnega srečanja
ob 20. obletnici prvih večstrankarskih volitev, str. 106-114.

Antić Gaber, Milica, Rožman, Sara, Selišnik, Irena (2009): Zagotavljanje enakih pravic moških in žensk.
V Tašner, Veronika, Lesar, Irena, Antić Gaber, Milica, Hlebec Valentina, Pušnik, Mojca (ur.): Brez
spopada : kultur, spolov, generacij, str. 129-142. Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Antić Gaber, Milica, Rožman, Sara, Šepetavc, Maja (2008): Women in political decision-making:
monitoring Report by the Slovenian Presidency: the project / Ljubljana : Directorate General Internal
Policies of the Union, European Parliament.

Artnik, Barbara et. al (2011): Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih
mladostnikov. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije: Ljubljana.

Barovič, Romana (2007): Vpliv rekreacije na usklajevanje družinskega in poklicnega življenja žensk :
magistrsko delo. Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-
lj.si/magistrska/pdfs/mag_Barovic-Romana.PDF

Bettio, Francesca, Corsi, Marcella, D’Ippoliti, Carlo, Lyberaki, Antigone, Samek Lodovici, Manuela and
Verashchagina, Alina (2012). The Impact Of The Economic Crisis On The Situation Of Women And
Men And On Gender Equality Policies. Synthesis Report. European Commission.

Belović, Branislava (2007): Predlog strategije za zmanjševanje neenakosti v zdravju R Slovenije:
(delovno gradivo), Zavod za zdravstveno varstvo: Murska Sobota.

Boškić, Ružica, Rakar, Tatjana, Kuhar, Metka, Nagode, Mateja (2012): Potrebe sodobnih družin in
državni vidik družinskih centrov v Sloveniji. Soc. delo, jul.-avg. 2012, letn. 51, št. 4, str. 259-270.

Boštjan, Renata, Rejec, Simona, Kodrin, Miran (2010): Zbornik vzgoja za enake možnosti spolov.
Ravne na Koroškem: Gimnazija.

Bucik Ozebek, Nataša, Frank, Lidija (2009): Primerjalna analiza vpliva ukrepov javnih politik na
rodnost v izbranih evropskih državah: magistrsko delo. Fakulteta za družbene vede, Univerza v
Ljubljani, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_bucik-ozebek-frank.pdf

 

97

Borc Osolnik, Romana (2010): Enake možnosti žensk in moških v Slovenski vojski : specialistično delo.
Ljubljana.

Buzeti, et al (2011): Health inequalities in Slovenia. Ministry of Helath, Ljubljana.

The Council of the European Union: “COUNCIL RECOMMENDATION of 12 July 2011 on the National
Reform Programme 2011 of Slovenia and delivering a Council opinion on the updated Stability
Programme of Slovenia, 2011-2014”. (2011/C 217/01). Official Journal of the European Union,
23.07.2012.
Crepaldi et al. (2009): ACCESS TO HEALTHCARE AND LONG-TERM CARE: Equal for women and men?
Final Synthesis Report.European Commission Directorate-General for Employment, Social Affairs and
Equal Opportunities.

Dernovšek, M.Z., Šprah, L. (2009): Strategy for care for the elderly persons in Slovenia. International
Journal of Integrated Care. Apr–Jun; 9: e26.
Čačinovič Vogrinčič, Gabi et al. (2011): Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja : zaključno
poročilo. Fakulteta za socialno delo, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti, Univerza v Ljubljani,
Ljubljana.

Černič Istenič, Majda, Knežević Hočevar, Duška (2011): Človeški dejavnik v vojaškem sistemu :
usklajevanje zahtev družine in dela v vojaškem poklicu : prilagojen vprašalnik prevoda 'Generations
and gender survey full questionnaire for wave 1: core + four optional sub-modules'.
Družbenomedicinski inštitut, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in
umetnosti: Ljubljana.

Černič Istenič, Majda, Knežević Hočevar, Duška (2006): Usklajevanje dela in družine v slovenski vojski.
Bilten Slovenske vojske ISSN: 1580-1993.- 8, št. 4 (dec. 2006), str. 215-236.

Dragoš, Srečo, Hribernik, Aljaž, Likar, Borut, Stanojević, Miroslav, Vehovar, Urban (2010): Neosocialna
Slovenija : smo lahko socialna, obenem pa gospodarsko uspešna družba? Univerza na Primorskem,
Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Koper.

Drglin, Zalka, Vendramin, Valerija (2006): Sodelovanje očetov v družinskem življenju : zaključno
poročilo raziskave : program okvirne strategije Skupnosti za enakost spolov 2001- 2005 : (P.A.R.I. -
Padri Attivi nella Responsabilita Interna alla Famiglia Participation of Fathers in Family Life and
Responsibilities). Vlada RS, Urad za enake možnosti, Ljubljana.
http://www.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/PARIPorocilo.pdf

Duh, Nataša (2011): Družini prijazno podjetje : vpliv družini prijaznega podjetja na usklajevanje dela
in družine zaposlenih v podjetju Terme Lendava. HRM : strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu :
= human resource management magazine ISSN: 1581-7628.- Letn. 9, št. 40 (apr. 2011), str. 65-68.

Dobrotić, Ivana (2012): Dejavniki politik usklajevanja plačanega dela in družinskih obveznosti v
posocialističnih državah : doktorska disertacija. Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani,
Ljubljana.
http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_dobrotic-ivana.PDF

 

98
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions. European Quality of
Life Surveys (EQLS), 2007; http://www.eurofound.europa.eu/surveys/eqls/index.htm
European Commission (2010). Indicators for monitoring the Employment Guidelines including
indicators for additional employment analysis, 2010 compendium
European Commission (2010a), “Employment in Europe 2010”.
http://ec.europa.eu/employment_social/eie/statistical_annex_key_employment_indicators_en.html
(4.2.2012)
Evropska komisija (2010b). Evropa 2020. Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Evropska komisija, Bruselj.
European Institute for Gender Equality (2013): Review of the implementation of the Beijing Platform
for Action in the EU Member States: Women and the Media — Advancing gender equality in
decision-making in media organisations. http://eige.europa.eu/sites/default/files/MH3113742ENC-
Women-and-Media-Report-EIGE.pdf

ENEGE, European Network of Experts on Gender Equality, (2013) Izbrani statistični podatki (Eurostat,
Labour Force Survey, 2013 European Commission database on women and men in decision-making)
za Slovene country fiche in gender equality and policies development, 4th quarter 2013.
Filipčič, Katja (2011): Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih.
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana.

Filipovič Hrast, Maša (2011). Socialna izključenost starejših: Slovenija v primerjalni perspektivi. V:
Mandič, Srna (ur.), Filipovič Hrast, Maša (ur.). Blaginja pod pritiski demografskih sprememb, (Knjižna
zbirka Ost, 9). 1. natis. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2011, str. 61-84.
Fink Hafner, Danica (2007): Uvod v analizo politik: teorije, koncepti, načela. Fakulteta za družbene
vede, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
Funtek, Mateja (2010): Ženske v managementu : magistrsko delo. Ekonomsko-poslovna fakulteta
Maribor, Maribor. http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=16708

Gačanovič, Alenka (2012): Predstavitev certifikata Družini prijazno podjetje v Zavodu za zdravstveno
varstvo Maribor : usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. HRM : strokovna revija za ravnanje
z ljudmi pri delu : = human resource management magazine, Letn. 10, št. 45 (feb. 2012), str. 62-65.

Gerlec, Diana (2011): Spolno nadlegovanje na delovnem mestu : magistrsko delo. Fakulteta za
drňavne in evropske študije Kranj.

Geržina, Vesna (2013): Poklicno delo žensk v slovenski vojski : magistrska naloga. Fakulteta za
management, Univerza na Primorskem. http://www.ediplome.fm-
kp.si/Gerzina_Vesna_20130603.pdf

Gómez, Ansón, Silvia (2012): Women on Boards in Europe: Past, Present and Future. V: Fagan,
Colette, Gonzáles, Menéndez, Maria, C., Gómez, Ansón, Silvia (ur.). Women on Corporate Boards and
in Top Management. European Trands and Policy. Palgrave MacMillan, str. 18-43.

99
Gosak Krebs, Veronika (2010): Vzgoja za enake možnosti spolov - ali res? Razlike med spoloma - ali
res? Zbornik vzgoja za enake možnosti spolov.- Str. 10-19.

Hlebec, Valentina, Kavčič, Matic, Filipovič Hrast, Maša, Vezovnik, Andreja, Trbanc, Martina (2010):
Samo da bo denar in zdravje : življenje starih revnih ljudi, (Knjižna zbirka Ost, 08). 1. natis. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
Humer, Živa (2009): Etika skrbi, spol in družina : procesi relokacije skrbi med zasebno in javno sfero :
doktorska disertacija. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-
lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_humer-ziva.PDF

Humer, Živa, Kuhar, Metka (2013): Enakopravnost partnerjev kot proces : primer partnerske zveze iz
Slovenije. Socialno delo = Social work, Letn. 52, št. 4 (avg. 2013), str. 221-235.

Inštitut za razvoj inovacije (2012): Stres ter z njim povezani pojavi : absentizem, prezentizem,
fluktuacija, izgorevanje ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja : publikacija za managerje,
sindikalne zaupnike in zaposlene. Ljubljana : Zveza svobodnih sindikatov Slovenije : Inštitut za razvoj
in inovacije.

Jazbec, Milan et. Al (2009): Enake možnosti v slovenski diplomaciji. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana.

Jerše, Lidija (2012): Načelo enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju. V: Vzgojiteljica: revija za dobro
prakso v vrtcih, let. 14, št. 5, str. 23-25.

Jogan, Maca (2006): Enakost žensk in moških v znanosti in raziskovanju kot sestavina zavesti in cilj
(političnega) delovanja na različnih področjih. Enakost žensk in moških v znanosti in raziskovanju v
Sloveniji, str. 21-84.

Juvan, Jelena (2009): Usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti v vojaški organizaciji. Socialno
delo = Social work, Letn. 48, št. 4 (avg. 2009), str. 227-234.

Kanduč, Zoran, Mihelj Plesničar, Mojca, Kmet, Saša, Petrovec, Dragan, Završnik, Aleš, Zgaga, Sabina
(2012): Nežnejši spol? : ženske, nasilje in kazenskopravni sistem. Inštitut za kriminologijo pri Pravni
fakulteti: Ljubljana.

Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2000): Spolna konstrukcija menedžerskih vlog: stekleni organizacijski
stropovi v devetdesetih. Družboslovne razprave, XVI, 34-35, pp. 53-78.
Kanjuo Mrčela, Aleksandra, Černigoj Sadar, Nevenka (ur.) (2007): Delo in družina: s partnerstvom do
družini prijaznega delovnega okolja. Fakulteta za družbene vede: Ljubljana.

Kanjuo Mrčela, Aleksandra, Černigoj Sadar, Nevenka (2007): Usklajevanje družinskega in poklicnega
življenja in certifikat Družinam prijazno podjetje. Delavci in delodajalci, revija za delovno pravo in
pravo socialne varnosti, Letn. 7, št. 1 (2007), str. 133-146.

Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2007): Gender mainstreaming in Slovenia : an analysis of employment
policies from a gender perspective : external report commissioned by and presented to the EU
Directorate-general Employment and social affairs, Unit G1 'Equality between women and men'.
Elaborat/študija. Faculty for Social Sciences, Ljubljana.

 

100
Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2008): Study on the implementation of the principle of equal treatment
of men and women engaged in self-employment and assisting spouses : country: Slovenia : external
report for the EU Directorate-General Employment and Social Affairs and Equal Opportunities.
Elaborat/študija. Faculty for Social Sciences, Ljubljana.

Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2008): Gender segregation in the labour market : roots, implications and
policy responses in Slovenia : external report commissioned by and presented to the EU Directorate-
General Employment and Social Affairs, Unit G1 'Equality between women and men'.
Elaborat/študija. Ljubljana.

Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2008): Men and women balancing work and life in transition : 'cool
modern' or 'warm modern' model? Sociologičeski problemi, Ann. 40, special iss. (2008), str. 145-157

Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2008): The provision of childcare services in Slovenia : external report
commissioned by and presented to the EU Directorate-General Employment and Social Affairs, Unit
G1 'Equality between women and men'. Elaborat/študija. Faculty for Social Sciences, Ljubljana.

Kanjuo Mrčela, Aleksandra, Černigoj Sadar, Nevenka, Rajgelj, Barbara (2009): Model za mediacijo -
orodje za doseganje enakih možnosti na trgu delovne sile : smernice. Študija/elaborat, Ljubljana.

Kanjuo Mrčela, Aleksandra, Křížková, Alena, Nagy Beata (2010): Enakost spolov na trgih delovne sile v
Republiki Češki, na Madžarskem in v Sloveniji v obdobju gospodarske tranzicije in pristopa k Evropski
uniji. Teorija in praksa, Letn. 47, št. 4 (jul.-avg. 2010), str. 646-670.

Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2010): “National Expert Assessment of the Gender Perspective in the
National Reform Programme for Employment 2010 for Slovenia”.
Kanjuo Mrčela, Aleksandra. “National Expert Assessment of the Gender Perspective in the National
Reform Programme 2011 -2012 for Slovenia”.
Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2010): Elderly care in Slovenia. Provisions and providers. External report
commissioned by and presented to the EU Directorate-General Justice, Unit D1 “Gender Equality”.
Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2011): The provision of out-of-school care in Slovenia; External report
commissioned by and presented to the EU Directorate-General Justice, Unit D1 “Gender Equality”.
Kanjuo Mrčela, Aleksandra, Černigoj Sadar, Nevenka (2011): “Social Policies related to parenthood
and capabilities of Slovenian parents”. Social Politics: International Studies in Gender, State and
Society. Special Issue Volume 18:2.
Kanjuo Mrčela, Aleksandra, Ignjatović, Miroljub (2012): Poročilo o psihosocialnih tveganjih na
delovnem mestu v Sloveniji. Eurofound.
Kanjuo, Mrčela, Aleksandra, Lužar, Bojana, Šmuc, Sonja (2012): Women’s under-representation in the
management jobs in Slovenia: New and persisting barriers for younger generations of women. V:
Fagan, Colette, Gonzáles, Menéndez, Maria, C., Gómez, Ansón, Silvia (ur). Women on Corporate
Boards and in Top Management. European Trands and Policy. Palgrave MacMillan, str. 198-221.
Kanjuo-Mrčela, Aleksandra, Šori, Iztok, Podreka, Jasna (2012): Zasebno je politično : asimetrična
delitev gospodinjskega in skrbstvenega dela ter profesionalno življenje žensk in moških v politiki.
Teorija in praksa : družboslovna revija, Letn. 49, št. 2 (mar.-apr. 2012), str. 376-395.

101

Knežević Hočevar, Duška, Černič Istenič, Majda (2010): Dom in delo na kmetijah: raziskava odnosov
med generacijami in spoloma. Založba ZRC, ZRC SAZU: Ljubljana.

Korade Purg, Štefka [et al.] (2008): Uspešno kadrovsko delo v javni upravi : vzorci in vsebine za
izvajanje kadrovske funkcije po najnovejši zakonodaji. Forum Media, Maribor.

Rener, Tanja (2007): Enake možnosti žensk danes? Debata za enake možnosti : izobraževalni
priročnik. Str. 182-195.

Kresal, Barbara (2013): Kvote za uravnoteženo zastopanost spolov v organih gospodarskih družb.
Podjetje in delo : revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, Letn. 39, št. 5 (2013), str. 847-860.

Kresal, Barbara (2010): Seminar o enakem obravnavanju žensk in moških. Socialno delo = Social work,
Letn. 49, št. 1 (2010), str. 57-59.

Krkoč, Maruša (2012): Položaj žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu. Zbornik 9. festivala
raziskovanja ekonomije in managementa. 29.- 31.3.2012, Koper, Celje, Škofja loka.
http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-135-9/prispevki/012.pdf

Kocuvan-Gašparič, Lidija (2009): Zasnova kompetenčnega modela za uspešnost žensk v politiki :
magistrsko delo. Fakulteta za državne in evropske študije Kranj.

Kovač, Maja (2012 ): Vloga uravnoteženja delovnega in zasebnega življenja pri uspešni karieri žensk.
Ekonomska fakulteta. http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/kovac4462.pdf

Kralj, Ana, Rener, Tanja (2007): Poklic posebne vrste. V: Sedmak, Mateja, Medarič, Zorana (ur.)
(2007): Med javnim in zasebnim : ženske na trgu dela. Univerza na Primorskem, Znanstveno-
raziskovalno središče, Založba Annales, Koper, str. 211-234.

Krašovec, Alenka, Deželam, Tomaž (2011): Programi političnih strank in enakopravnost v slovenski
politiki. V: Antić Gaber, Milica et al. (ur.) (2011): Ženske na robovih politike, str. 253-273. Sophia:
Ljubljana.

Kresal, Barbara (2011): Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja : ali delovna zakonodaja in
kolektivna pogajanja upoštevajo spremembe v družbi in družini. HRM : strokovna revija za ravnanje z
ljudmi pri delu : = human resource management magazine, Letn. 9, št. 42 (sep. 2011), str. 33-36.

Kustec Lipicer, Simona (2003): Vrednotenje javnih politik: primer vladnega programa sofinanciranja
nevladnih organizacij v času predreferendumskega odločanja o vstopu v EU. Teorija in praksa, let. 40
6. Str. 1074-1093.
Kustec, Lipicer Simona (2009). Vrednotenje javnih politik. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
Lavtar, Roman (2010): Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi. Uprava, Let. 8,
št.1/2, str. 213-229.

Leskošek, Vesna (2006): Strokovne podlage za pripravo strategije razvoja socialnega varstva v Mestni
občini Ljubljana 2006-2010. Elaborat/študija. Mestna občina Ljubljana, Ljubljana.

 

102
Leskošek, Vesna, Urek, Mojca, Zaviršek, Darja (2010): Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in
partnerskih odnosih : končno poročilo 1. faze raziskovalnega projekta. Inštitut za kriminologijo pri
Pravni fakulteti, Ljubljana.

Lisjak, Tanja (2011): Evalvacija Resolucije o temeljih družinske politike v Sloveniji : magistrsko delo.
Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_lisjak-
tanja.pdf

Medarić, Zorana (2009): Sociološki vidiki nasilja nad ženskami v družini : magistrsko delo. Fakulteta za
družbene vede, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_medaric-zorana.pdf

Meulders, Danièle, Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2008): Gender mainstreaming of employment policies
: a comparative review of 30 European countries / European Commission, Directorate-General for
Employment, Social Affairs and Equal Opportunities.
http://ec.europa.eu/employment_social/publications/2007/ke8107103_en.pdf

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (2012): Analiza ukrepov družinske politike z vidika
spola. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana.
Mladenić, Dunja (2006): Enakost žensk in moških v znanosti in izobraževanju: (pri)poročila Evropske
komisije. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, Letn. 34, št. 224 (2006), str.
142-151.

Mladenić, Dunja (2007): Biti ali ne biti ženska v znanosti : razprava o ženskah v znanosti v Sloveniji.
Institut Jožef Stefan, Ljubljana.

Moss, P. (ur.) (2012): International review of Leave policies and related research 2012. International
network on leave policies and research. Institute of education, University of London
(http/:www.leavenetwork.org/fileadmin/Leavenetwork/Annual_reviews/2012_annual_review.pdf)
Pajnik, Mojca (2008): Prostitucija in trgovanje z ljudmi : perspektive spola, dela in migracij. Ljubljana :
Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije.

Patton Michael Quinn (2008): Utilization-Focused Evaluation, 4th ed, Sage Publications.
Pec, Hana (2010): Spolno nadlegovanje na delovnem mestu v slovenskih podjetjih : magistrsko delo.
Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor. http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=21686

Pekinška deklaracija (Beijing Declaration):
http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/PekinskaDeklaracija.pdf
Penner, M., Andrew, Kanjuo Mrčela, Aleksandra, Bandelj, Nina (2012): Neenakost po spolu v Sloveniji
od 1993 do 2007 : razlike v plačah v perspektivi ekonomske sociologije. Teorija in praksa :
družboslovna revija, Letn. 49, št. 6 (nov.-dec. 2012), str. 854-877.

Plevnik, Tatjana (ur.) (2010): Razlike med spoloma pri izobraževalnih dosežkih: študija o položaju v
Evropi in sprejetih ukrepih. Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana.

Popović, Katjuša (2012): Prodano življenje : biografija žrtve trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji.
Društvo Ključ - center za boj proti trgovini z ljudmi, Ljubljana.

 

103
Poročilo delovne skupine za enake možnosti. Identifikacija problemov in predlogi ukrepov (2010):
Ljubljana. http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/enake_priloznosti/Porocilo_DSEM.pdf

Potočnik, Špela (2012): Uspešne poklicne poti skozi prizmo kulturne tematizacije spolnih vlog.
Magistrska naloga. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-
lj.si/magistrska/pdfs/mag_potocnik-spela.pdf

Primožič, Alenka (2008): Etika poslovnega obnašanja ob enakih možnostih obeh spolov : magistrsko
delo. Fakulteta za državne in evropske študije Kranj.

Periodical plan for the implementation of the national programme for equal opportunities of women
and men for 2012 and 2013
Rakar, Tatjana, Stropnik, Nada, Boškic, Ružica, Dremelj, Polona, Nagode, Mateja, Kovac, Nadja (2010):
Raziskava o vplivih veljavnih ukrepov družinske politike na odločanje za otroke (Koncno porocilo).
Inštitut RS za socialno varstvo, Ljubljana.
Razlike med spoloma pri izobraževalnih dosežkih : študija o položaju v Evropi in sprejetih ukrepih
(2010)/ [prevajanje Božena Kenig ; uredila Tatjana Plevnik], Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana.
http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/120SL.pdf

Rakar, Tanja (2010): Raziskava o potrebah družin po razlicnih oblikah storitev (Study on family needs
of different kinds of services). Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Ljubljana.
Rener, Tanja, Švab, Alenka, Žakelj, Tjaša, Humer, Živa (2005): Perspektive novega očetovstva v
Sloveniji : vpliv mehanizma očetovskega dopusta na aktivno očetovanje. Fakulteta za družbene vede,
Ljubljana.

Rener, Tanja, Sedmak, Mateja, Švab, Alenka, Urek, Mojca (2006): Družine in družinsko življenje v
Sloveniji. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Koper.

Rener, Tanja, Humer, Živa, Žakelj, Tjaša, Vezovnik, Andreja, Švab, Alenka (2008): Novo očetovstvo v
Sloveniji. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

Report on implementation of the national programme for equal opportunities of women and men for
2011 and 2012 European Commission, DG Employment, Social Affairs and Equal Opportunities
(2011), Evaluation of the European Social Fund’s support to Gender Equality.
Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških (2005-2013) (Resolution on
National Programme for Equal opportunities of women and men, 2005-2013).
Robnik, Sonja (2007): Nasilje nad ženskami kot ovira pri doseganju enakosti spolov. Socialni izziv,
C501-641X.- Letn. 13, št. 26 (dec. 2007), str. 22-24.

Robnik, Sonja (2009): (Ne)razumljeni ne?! : spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na
delovnem mestu. Ljubljana : i2.

Robnik, Sonja (2012): Uravnotežena zastopanost žensk in moških na mestih odločanja v
gospodarstvu: Analiza stanja. Urad za enake možnosti, Ljubljana.

104
http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/EkonomskoOdlocanje/AnalizaEnak
ostSpolovGospodarstvo.pdf

Robnik, Sonja (2013): Trpinčenje : spolna neenakost in vloga organizacije : doktorska disertacija.
Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

Robnik, Sonja (2006): Spolno nadlegovanje na delovnem mestu kot mnogoplastni družbeni konstrukt:
magistrsko delo. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Robnik-
Sonja.PDF

Rožman, Sara (2011): Reproduktivne pravice žensk in širjenje polja avtonomije na primeru Slovenije :
doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Ljubljana.

Sedmak, Mateja, Kralj, Ana, Medarič, Zorana, Simčič, Blaž (2006): Nasilje v družinah v Sloveniji:
rezultati raziskave. Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Koper.
Selišnik, Irena, Antić Gaber, Milica, Kogovšek, Tina (2012): Raziskovanje ovir (v polju zasebnega) za
enako prisotnost žensk in moških v politiki. Teorija in praksa : družboslovna revija, Letn. 49, št. 2
(mar.-apr. 2012), str. 336-355.

Selišnik, Irena (2008): Prihod žensk na oder slovenske politike. Sophia, Ljubljana.

SEZAM (2011): What is SEZAM? Available at: http://zdruzenje-sezam.si/sezam/index.php/kaj-je-
sezam/what-is-sezam (20.04.2011).
Skrt, Bojana et. al (2007): Debata za enake možnosti : izobraževalni priročnik. Za in proti, zavod za
kulturo dialoga, Ljubljana.

Slana, Sara (2010): Enaka obravnava žensk in moških pri zasedbi prostega delovnega mesta.
Družboslovne razprave, let. 26, št. 63, str. 81-100.

Skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2008 : socialna vključenost,
pokojnine, zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba / [pripravila] Evropska komisija, Generalni
direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti. Luxembourg : Urad za uradne
publikacije Evropskih skupnosti, cop. 2008

Smolej, Simona, Leskošek, Vesna, Boljka, Urban, Narat, Tamara, Kobal Tomc, Barbara (2010): Priprava
nabora kazalcev za spremljanje revščine in socialne izključenosti : končno poročilo. Inštitut Republike
Slovenije za socialno varstvo, Ljubljana.

SORS (2009): Education in Slovenia, 2007-2008, Rapid reports, no.36, 20th November 2009.
SORS (2011): Reconciliation between work and family life, Slovenia, 2nd quarter 2010 - final data
Thursday, March 31, 2011, First Release.
SORS (2012): Kindergartens, Slovenia, school year 2011/12; final data (March 28,).
SORS (2012): Structure of earnings statistics Statistical Office of the Republic of Slovenia, September
27, 2012, First Release.

105
Spodbujanje integracije načela enakosti spolov v šolah (2006), končno poročilo skupine
strokovnjakinj in strokovnjakov o spodbujanju integracije načela enakosti spolov v šolah, 2006, Urad
vlade RS za enake možnosti, Ljubljani.

Statistični urad RS (2010): Menedžerke v Sloveniji. Statistični urad RS, Ljubljana.
Stergar, Brigita (2011): Uresničevanje enakih možnosti v gospodarstvu : magistrska naloga. Fakulteta
za management Koper in Pedagoška fakulteta Koper.

Stropnik, Nada, Kump, Nataša (2010): Gender equality incentives within the childbirth-related leave
arrangements in Slovenia and their consequences / European Population Conference 2010, Vienna,
1-4 September [Elektronski vir].- 2 str.http://epc2010.princeton.edu/papers/100139

Stropnik, Nada (2011): Exchange of good practices on gender equality [Elektronski vir] : new forms of
work : The Netherlands, 24-25 October 2011. Flexible working and gender equality : the case of
Slovenia.

Širec, Karin, Bradač, Barbara (2009): Study on non-legislative initiatives for companies to promote
gender equality at the workplace : final report on the project : duration: 1st Februar 2009 - 21st
September 2009. Faculty of Economics and Business, Institute for Entrepreneurship and Small
Business Management, Maribor.

Šribar, Renata (2007): Družbeno strukturne in eksterne ideološke prepreke v karierah in življenjih
zasebnih raziskovalk. V: Sedmak, Mateja, Medarič, Zorana (ur.) (2007): Med javnim in zasebnim :
ženske na trgu dela. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales,
Koper, Str. 155-178.

Šribar, Renata (2010): Prispevek k razvoju spolno senzitivnih kazalnikov na področju izobraževanja :
primerjalna študija. Pedagoški inštitut: Ljubljana.

Šribar, Renata, Korent, Natalija, Ribič, Saša (2012): Duševne stiske deklic in žensk : strokovna
obravnava iz spolne perspektive. Študijsko gradivo je sestavni del projekta "Opolnomočenje žensk v
premagovanju duševnih stisk in dekonstrukcija spolno diskriminacijskih konceptov v obravnavi".
Koper: CPPK, 2012.

Tašner, Veronika, Mencin Čeplak (2011): Razlike v šolskih dosežkih deklic in dečkov ter protislovja
regulacije spolov. Šolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, Letn. 22, št. 3/4
(2011), str. 171-195, 208-209.

Tement, Sara (2013): Individualna perspektiva pri obravnavi usklajevanja dela in družine : kakšne tipe
usklajevanja lahko ugotovimo pri slovenskih zaposlenih in kaj je zanja značilno. HRM : strokovna
revija za ravnanje z ljudmi pri delu : = human resource management magazine, str. 66-71, Letn. 11, št.
51 (feb. 2013).

Topolinjak, Simona (2012): Dejavniki izvajanja politik Evropske unije na področju enakosti spolov.
Doktorska disertacija. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-
lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_topolinjak-simona.PDF

Ule, Mirjana (2013): Prikrita diskriminacija žensk v znanosti. Teorija in praksa, Letn. 50, št. 3/4 (maj-
avg. 2013), str. 469-481.

 

106
Ule, Mirjana (2012): Spolne razlike v delovnih in kariernih pogojih znanstvenega dela v Sloveniji.
Teorija in praksa, Letn. 49, št. 4/5 (jul.-okt. 2012), str. 626-644.

Ule, Mirjana (2010): Prikrite spolne neenakosti v izobraževalnih potekih in prehodih. Sodobna
pedagogika = Journal of contemporary educational studies, Letn. 61, št. 3 (avg. 2010), str. 16-29, 30-
44.
Urad za enake možnosti (2011):SMERNICE ZA INTEGRACIJO NAČELA NEDISKRIMINACIJE. Urad za
enake možnosti, Vlada Republike Slovenije, Ljubljana.
http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/DoseciEnakostVRaznolikosti/Smern
ice.pdf

Urad za enake možnosti (2010): Študija o diskriminaciji na trgu dela: zaključno poročilo. Republika
Slovenija, Urad za enake možnosti, Ljubljana.
http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/Porocilo_Diskriminacija_na_trgu_d
ela_za_splet.pdf

Urad za enake možnosti (2009): VKLJUČEVANJE VIDIKA SPOLA V PRORAČUN: PRAKTIČNO IZVAJANJE.
(Prevod angleške izdaje: Gender Budgeting: Practical Implementation.)
http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/GenderBudgeting.pdf

Urad za enake možnosti (2008): POT K ENAKOSTI SPOLOV. Učinkovito integriranje načela enakosti
spolov v politike.Vlada Republike Slovenije, Urad za enake možnosti, Ljubljana.
http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/integracija_nacela_enakosti_spolov/akcije_uem/
udejanjimo_nacelo_enakosti_spolov/index.html

Urad za enake možnosti: projekt Udejanjimo načelo enakosti spolov (2007 - 2008)
http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/integracija_nacela_enakosti_spolov/akcije_uem/
udejanjimo_nacelo_enakosti_spolov/index.html

Urad za enake možnosti (2007): Pot k enakosti spolov. Smernice in dokumenti za izvajanje politike
enakosti spolov. Vlada Republike Slovenije, Urad za enake možnosti, Ljubljana.
http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/integracija_nacela_enakosti_spolov/akcije_uem/
enakost_spolov_v_lokalnem_razvoju/index.html

Urek, Mojca, Shula, Ramon (2008): Uveljavljanje načela enakopravnosti glede etničnosti in spola v
duševnem zdravju. Socialno delo za enake možnosti za vse: 3. kongres socialnega dela, Maribor, 10.-
12.2007, Let. 47, št. 3/6, str. 177-186.

Vaupotič, Mojca (2009): Organizacijska kultura družini prijaznega podjetja : magistrsko delo,
FDV.http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_vaupotic-mojca.pdf

Vidovič, Tina (2010): Uvajanje certifikata Družini prijazno podjetje na področju usklajevanja
družinskega in poklicnega življenja v slovenskih podjetjih : magistrsko delo. Ekonomsko poslovna
fakulteta, Univerza v Mariboru. http://www.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/vidovic-tina-mag.pdf

Vladimirov, Petra (2005): Do družine prijazni in hkrati konkurenčni? : usklajevanje dela in družinskega
življenja razumemo predvsem kot vprašanje posameznikov in morda države. Manager, Št. 3 (mar.
2005), str. 45-46.

 

107
Vlemenickx in Berghman (2001): Social exclusion and the welfare state: an overview of conceptual
issues and implications. V Mayes, D. G., Berghman, J., in Salais, R. (ur.) Social Exclusion and European
Policy. Cheltenham, Northampton, Edward Elgar: Globalisation and Welfare.
Vodeb, Vlasta (2009): Enake možnosti v prostorskem načrtovanju : priporočila za prostorske analize
na lokalni ravni. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana.

Vodičar, Ana (2007): Načelo enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških v zvezi z
zaposlitvijo in delom – direktiva 76/207/EGS s spremembo 2002/73/ES in notranji pravni red:
magistrsko delo. Pravna fakulteta, Ljubljana.

Vodušek, Živa (2010): Odnos družbe do prostitucije in trgovine z ljudmi ter vpliv medijev : seminar.
Ljubljana.

Volga, Jerneja Nina, Pristav Bobnar, Elizabeta (2007): Očetovski dopust kot prispevek k novem
očetovstvu in starševstvu : magistrsko delo. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-
lj.si/magistrska/pdfs/mag_Voga-Pristav-Bobnar.PDF

Vrečar, Marina (2009): Vključevanje ministrstva za notranje zadeve v procese integracije načela
enakosti spolov. Varnost, let. 57, št. 1, str. 28-30.

Vuga, Janja (2008): Integracija načela enakosti spolov: vloga žensk v oboroženih silah. Slovenska
vojska ISSN: 1318-0681.- Letn. 16, št. 11 (27. jun. 2008), str. 23-25.
http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2008/sv08_11.pdf

Zgaga, Sabina (2012): Ženske in spolno nasilje v oboroženih napadih. Nežnejši spol? : ženske, nasilje
in kazenskopravni sistem, Str. 131-154.
Zore, Ada ( 2007): Spreminjanje moškosti in očetovstva v sodobnosti: magistrsko delo. FDV, Ljubljana.

Zveza prijateljev mladine Slovenije (2011) http://www.zpms.si/ZPMS/.
World Health Organization (2011): Human rights and gender equality in health sector strategies: How
to assess policy coherence Tool. May 2011. WHO; OHCHR; SIDA.

‘World Health Organization (2003): En-gendering’ the Millennium Development Goals (MDGs) on
Health Department of Gender and Women's Health. Geneva: World Health Organization 2003.
Žakelj, Tjaša, Švab, Alenka (2009): Usklajevanje dela in družine : med zakonodajnimi spodbudami in
vsakdanjim življenjem. Socialno delo = Social work ISSN: 0352-7956.- Letn. 48, št. 4 (avg. 2009), str.
215-226.

Žakelj, Tjaša (2007): Starševske vloge v razveznih postopkih : magistrsko delo. Fakulteta za družbene
vede, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_Zakelj-Tjasa.PDF

Žalar, Aleksandra, Leskovšek, Evita, Čeh, Fani, Cugmas, Marjan (2012): Spolna vzgoja v okviru vzgoje
za zdravje v slovenskih srednjih šolah. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana.

 

108
8. PRILOGE
Priloga 1 Izbrani kazalci

Tabela 1: Delež starih 30-34, ki so zaključili univerzitetno izobraževanje (ISCED 5-6).
ženske  moški
2000  24  13,8
2001  25,1  11,9
2002  29,1  12,9
2003  31  17
2004  32,5  18,1
2005  30,1  19,4
2006  36  21
2007  41,1  21,7
2008  38,4  24,3
2009  39,3  24,6
2010  44  26,4
2011  47,3  29,4
2012  49,6  29,5
Vir: Eurostat
Tabela 2: Delež žensk po področjih izobraževanja, RS
2004  2005  2006  2007  2008  2009  2010  2011
Področja izobraževanja -
SKUPAJ  57,82% 58,37% 58,29% 58,14% 57,96% 57,84% 60,63% 57,73%
Izobraževanje  80,39% 80,08% 80,94% 81,09% 80,00% 81,41% 90,85% 83,05%
Umetnost in humanistika  73,41% 72,52% 72,97% 72,35% 71,32% 68,95% 73,76% 69,41%
Družbene vede, poslovne
vede in pravo  64,70% 65,88% 66,50% 67,11% 67,60% 67,50% 67,36% 66,32%
Znanost, matematika in
računalništvo  31,93% 33,04% 33,56% 33,47% 36,14% 39,17% 50,07% 41,02%
Tehnika, proizvodne in
predelovalne tehnologije
in gradbeništvo  24,15% 24,13% 24,68% 25,13% 25,35% 25,43% 27,76% 25,05%
Kmetijstvo in veterina  54,92% 55,48% 57,09% 59,18% 58,92% 56,17% 59,36% 54,63%
Zdravstvo in sociala  79,64% 79,74% 79,01% 78,92% 78,24% 77,04% 80,99% 77,48%
Storitve  45,08% 47,05% 48,54% 51,09% 51,99% 52,19% 54,32% 53,59%
Vir: Statistični urad RS (v MDDSZ 2013)

109

Tabela 3: Število doktorantk in doktorantov

Visokošolski
zavodi -
SKUPAJ
Univerze
- SKUPAJ
Visokošolski
zavodi -
SKUPAJ
Univerze
- SKUPAJ
2005
Doktorsko
(prejšnje)
Spol -
SKUPAJ  369  363
2008
Doktorsko
(prejšnje)
Spol -
SKUPAJ  402  392
Moški  193  192  Moški  210  206
Ženske
176  171
Ženske
192  186
Doktorsko
(3.
bolonjska
stopnja)
Spol -
SKUPAJ -  -
Doktorsko
(3.
bolonjska
stopnja)
Spol -
SKUPAJ  3  3
Moški -  -
Moški  2  2
Ženske -  -  Ženske  1  1
2006
Doktorsko
(prejšnje)
Spol -
SKUPAJ  395  379
2009
Doktorsko
(prejšnje)
Spol -
SKUPAJ  455  422
Moški  199  191  Moški  256  238
Ženske  196  188  Ženske  199  184
Doktorsko
(3.
bolonjska
stopnja)
Spol -
SKUPAJ -  -
Doktorsko
(3.
bolonjska
stopnja)
Spol -
SKUPAJ  11  11
Moški -  -
Moški  1  1
Ženske -  -  Ženske  10  10
2007
Doktorsko
(prejšnje)
Spol -
SKUPAJ  415  407
2010
Doktorsko
(prejšnje)
Spol -
SKUPAJ  430  405
Moški  225  220  Moški  231  218
Ženske  190  187  Ženske  199  187
Doktorsko
(3.
bolonjska
stopnja)
Spol -
SKUPAJ -  -
Doktorsko
(3.
bolonjska
stopnja)
Spol -
SKUPAJ  35  33
Moški -  -
Moški  20  18
Ženske -  -  Ženske  15  15
2008
Doktorsko
(prejšnje)
Spol -
SKUPAJ  402  392
2011
Doktorsko
(prejšnje)
Spol -
SKUPAJ  414  391
Moški  210  206  Moški  229  216
Ženske  192  186  Ženske  185  175
Doktorsko
(3.
bolonjska
stopnja)
Spol -
SKUPAJ  3  3
Doktorsko
(3.
bolonjska
stopnja)
Spol -
SKUPAJ  55  52
Moški  2  2  Moški  28  26
Ženske  1  1  Ženske  27  26
Vir:SURS

 

110
Tabela 4: Štipendiranje glede na tip štipendije in spol
2007  2008  2009  2010  2011

Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
SKUPAJ
SKUPAJ  54630 54,02%  54722 54,61%  61110 55,24%  62692 55,62%  69169 55,69%
Kadrovske 7309 33,60%  7193 32,74%  6555 32,49%  5624 33,62%  4724 34,27%
Državne 34581 57,07%  34000 57,30%  40181 56,66%  42561 56,12%  51441 55,82%
Zoisove 12571 57,59%  12977 59,63%  14072 61,61%  13170 62,23%  12523 63,34%
za
Slovence
v
zamejstvu
in po
svetu  -  92 71,74%  130 74,62%  144 77,08%  171 69,59%
Vir:SURS

Tabela 5: Visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci in znanstveni delavci, ki poučujejo na
visokošolskem študiju, po delovnem mestu, po spolu, Slovenija, študijsko leto 2010/11
2010/2011  2010/2011  2011/2012
skupaj  ženske  % žensk  skupaj  ženske  % žensk

Skupaj  8.474  3.384  39,9  8.850
3.633
41,05%
Visokošolski učitelji  5.361  1.926  35,9
5.613  2.072
36,91%
Redni profesorji  1.453  292  20,1
1.593  358
22,47%
Izredni profesorji  1.147  353  30,8
1.187  377
31,76%
Docenti  1.674  682  40,7
1.715  699
40,76%
Višji predavatelji  421  165  39,2
405  167
41,23%
Predavatelji  486  290  59,7
534  316
59,18%
Lektorji  180  144  80,0
179  155
86,59%
Visokošolski sodelavci  2.988  1.397  46,7
3.135  1.526
48,68%
Asistenti  2.465  1.069  43,4
2.552  1.101
43,14%
Učitelji veščin  111  63  56,8
144  88
61,11%
Strokovni sodelavci s posebnim
nazivom
374  229  61,2
408  308
75,49%

111
Bibliotekarji  38  36  94,7
31  29
93,55%
Znanstveni delavci  125  61  48,8
102  35
34,31%
Znanstveni svetniki  31  9  29,0
28  8
28,57%
Višji znanstveni sodelavci  31  15  48,4
22  6
27,27%
Znanstveni sodelavci  63  37  58,7
52  21
40,38%
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Grafikon 1: Delež žensk med visokošolskimi učitelji, 1995/96 - 2011/12

Vir: SURS

 

112
Tabela 6: Zaposleni v RRD po spolu (2007-2011)

Število oseb
2007  2008  2009  2010  2011
Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
Ženski
Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
Ženski
Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
Ženski
Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
Ženski
Spol -
SKUPAJ
Delež
žensk
Ženski
Sektor -
SKUPAJ
Poklic -
SKUPAJ
14311 38,7%  5541  16243 38,1%  6191  17045 37,8%  6436  17972 38,1%  6856  21548 36,5%  7862
Raziskovalci
8742 34,9%  3049  10124 35,1%  3551  10444 35,7%  3724  11056 36,3%  4018  12514 36,4%  4550
Tehnično
osebje
4183 41,4%  1731  4488 40,1%  1801  4904 38,0%  1865  5143 37,8%  1944  6855 33,9%  2326
Drugo
osebje
1386 54,9%  761  1631 51,4%  839  1697 49,9%  847  1773 50,4%  894  2180 45,3%  988
Poslovni
sektor
Poklic -
SKUPAJ
6176 30,7%  1893  7394 29,0%  2142  8054 27,5%  2212  8427 27,3%  2301  12276 27,5%  3370
Raziskovalci
2901 25,9%  751  3475 24,0%  834  3722 23,4%  871  3887 23,7%  922  5407 26,7%  1445
Tehnično
osebje
2642 34,5%  912  3037 32,9%  998  3413 30,3%  1034  3530 29,5%  1041  5347 26,4%  1414
Drugo
osebje
633 36,3%  230  882 35,1%  310  919 33,4%  307  1010 33,5%  338  1523 33,6%  511
Državni
sektor
Poklic -
SKUPAJ
3378 46,9%  1583  3640 47,5%  1730  3640 48,2%  1754  3642 48,8%  1776  3040 51,0%  1551
Raziskovalci
2194 43,1%  945  2462 44,3%  1090  2472 45,5%  1124  2457 45,5%  1118  2153 47,9%  1031
Tehnično
osebje
767 48,1%  369  748 48,3%  361  735 47,5%  349  763 49,8%  380  585 54,9%  321
Drugo
osebje
417 64,5%  269  430 64,9%  279  433 64,9%  281  422 65,9%  278  302 66,2%  200
Visokošolski
sektor
Poklic -
SKUPAJ
4733 43,5%  2060  5186 44,6%  2311  5332 46,2%  2464  5887 47,1%  2773  6216 47,2%  2932
Raziskovalci
3623 37,2%  1348  4164 38,9%  1619  4231 40,7%  1723  4696 42,0%  1972  4938 41,8%  2065

113
Tehnično
osebje
774 58,1%  450  703 62,9%  442  756 63,8%  482  850 61,5%  523  923 64,0%  591
Drugo
osebje
336 78,0%  262  319 78,4%  250  345 75,1%  259  341 81,5%  278  355 78,0%  277
Zasebni
nepridobitni
sektor
Poklic -
SKUPAJ
24 20,8%  5  23 34,8%  8  19 31,6%  6  16 37,5%  6  16 56,3%  9
Raziskovalci
24 20,8%  5  23 34,8%  8  19 31,6%  6  16 37,5%  6  16 56,3%  9
Tehnično
osebje  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -
Drugo
osebje  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -
Vir: Statistični urad Republike Slovenije

114
Tabela 6b: Vodenje slovenskih visokošolskih ustanov v študijskem letu 2009/2010

Vir: Erčulj, 2010
Tabela 7: Pričakovana življenjska doba – ženske in moški

Life expectancy in
absolute value at birth
– females
Life expectancy in
absolute value at 65 -
ŽENSKE  MOŠKI  ŽENSKE  MOŠKI
2004  80,8  73,5  19,4  15
2005  80,9  73,9  19,3  15,2
2006  82  74,5  20  15,8
2007  82  74,6  20,2  15,9
2008  82,6  75,5  20,5  16,4
2009  82,7  75,9  20,5  16,4
2010  83,1  76,4  21  16,8
2011  83,3  76,8  21,1  16,9
Vir: Eurostat
Tabela 8: Dostopnost zdravstvenih storitev - % ki nima ovir dostopa do zravstvenih storitev
GEO/TIME  2005  2006  2007  2008  2009  2010  2011
moški  99,5  99,7  99,8  99,5  99,7  99,7  99,6
ženske  99,4  99,7  99,6  99,7  99,6  99,6  99,8
Vir: Eurostat (EU SILC)

115
Tabela 9: Samoocenjeno zdravje

2005  2006  2007  2008  2009  2010  2011
Zelo
dobro
Zelo
slabo
Zelo
dobro
Zelo
slabo
Zelo
dobro
Zelo
slabo
Zelo
dobro
Zelo
slabo
Zelo
dobro
Zelo
slabo
Zelo
dobro
Zelo
slabo
Zelo
dobro
Zelo
slabo
Skupaj  15  3  16  3  16  3  16  3  17  3  18  3  19  3
Moški  16  3  17  3  17  3  18  2  19  2  20  2  20  3
Ženske  13  4  14  3  15  3  15  3  15  4  16  3  17  3
Vir: Eurostat (EU SILC)

Tabela 10: Osebe z dolgotrajno boleznijo/težavami v zdravju glede na spol
2005  2006  2007  2008  2009  2010  2011
skupaj  30,7  36,5  37,7  39,3  30,9  36,1  36,3
moški  28,5  34,2  35,2  37,5  28,8  33,6  33,9
ženske  32,8  38,6  39,9  41,0  32,8  38,5  38,5
Vir: Eurostat (EU SILC)

Tabela 11: Umrli po spolu in vzroku smrti
moški  ženske
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Vzrok smrti -
SKUPAJ  9413 9270 9473 9174 9293 9292 9235 9412 8910 9111 9134 9457 9317 9464
Nekatere
infekcijske in
parazitske bolezni
(A00-B99)  82  61  74  68  38  43  34  122  90  92  75  56  43  44
Neoplazme (C00-
D48)  2842 2961 3194 3166 3256 3255 3276 2357 2384 2430 2596 2549 2647 2620
Bolezni krvi in
krvotvornih
organov ter
nekatere bolezni,
pri katerih je
udeležen imunski
odziv (D50-D89)  13  11  16  11  16  11  14  18  10  25  19  17  25  23
Endokrine,
prehranske
(nutricijske) in
presnovne
(metabolične)
bolezni (E00-E90)  219  177  119  130  134  136  157  318  239  174  186  150  161  198
Duševne in
vedenjske motnje
(F00-F99)  150  81  98  152  132  137  144  85  61  24  41  27  31  31
Bolezni živčevja
(G00-G99)  101  109  124  132  158  153  148  125  114  115  148  163  160  190
Bolezni očesa in
adneksov (H00- 0  0  0  0  0  0  0  0  0  0  0  0  0  0

 

116
H59)
Bolezni ušesa in
mastoida (H60-
H95)  0  0  0  0  0  1  0  0  1  0  1  0  1  0
Bolezni obtočil
(I00-I99)  3300 3110 3229 3039 3044 3090 2997 4360 4116 4384 4198 4431 4295 4316
Bolezni dihal (J00-
J99)  761  645  567  580  610  564  605  641  593  495  564  661  558  592
Bolezni prebavil
(K00-K93)  606  620  698  698  665  666  622  459  420  499  486  495  513  517
Bolezni kože in
podkožja (L00-
L99)  8  1  13  13  7  6  14  11  3  23  31  42  36  30
Bolezni
mišičnoskeletnega
sistema in
vezivnega tkiva
(M00-M99)  9  10  24  32  18  26  25  34  36  38  59  51  60  62
Bolezni sečil in
spolovil (N00-
N99)  103  127  124  76  88  94  113  166  182  193  144  175  183  215
Nosečnost, porod
in poporodno
obdobje
(puerperij) (O00-
O99)  -  -  -  -  -  0  0  1  3  3  2  1  0  1
Nekatera stanja,
ki izvirajo v
perinatalnem
(obporodnem)
obdobju (P00-
P96)  27  23  13  20  17  20  26  20  19  9  20  14  22  11
Prirojene
malformacije,
deformacije in
kromosomske
nenormalnosti
(Q00 do Q99)  18  19  20  20  16  15  19  22  15  28  16  18  18  19
Simptomi, znaki
ter nenormalni
klinični in
laboratorijski
izvidi, ki niso
uvrščeni drugje
(R00-R99)  276  214  155  109  162  172  159  247  135  82  72  89  104  114
Poškodbe,
zastrupitve in
nekatere druge
posledice
zunanjih vzrokov
(S00-T98)  898 1101 1005  928  932  903  882  426  489  497  476  518  460  481

 

117
Vir:SURS
Tabela 12: Zbolevnost in umrljivost zaradi raka materničnega vratu, raka dojke in raka prostate v
Sloveniji

Leto

Rak materničnega vratu (Ž)

Rak dojke (Ž)

Rak prostate (M)
Števil
o
Incidenca
*
Umrljivo
st
Števil
o
Incidenca
*
Umrljivo
st
Števil
o
Incidenca
*
Umrljivo
st
200
6
162
15,8
62  1114
108,7
400  849  86,1  338
200
7
153
14,94
44  1147
111,98
399  1032  103,71  347
200
8
130  12,7  43  1146  111,7  435  1189  119,3  340
* Groba incidenčna stopnja na 100.000
Vir: Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka Slovenije (v Poročilo o izvajanju Resolucije 2013)
Tabela 13: Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva

Dohodek brez dohodka v naravi
2005  2006  2007  2008  2009  2010  2011
SKUPAJ  12,2  11,6  11,5  12,3  11,3  12,7  13,6
Gospodinjstva brez
vzdrževanih otrok  15,5  14,8  14,5  15,8  14,4  15,6  15,5
Enočlansko
gospodinjstvo  44  42,4  39,2  41,9  43,4  38,5  40
Enočlansko
gospodinjstvo, moški  35,1  37,9  33  37,3  35,9  30,1  35,8
Enočlansko
gospodinjstvo, ženska  48,4  44,6  42,3  44,3  47,4  44,3  43
Enočlansko
gospodinjstvo, starost
64 let ali manj  43  38,8  33,4  35,8  34,8  33,5  35,6
Enočlansko
gospodinjstvo, starost
64 let ali manj, moški  39,1  39,4  35,6  41,7  36,8  33,4  38,3
Enočlansko
gospodinjstvo, starost
64 let ali manj, ženska  47,9  38,1  30,6  28  31,9  33,7  31,2
Enočlansko
gospodinjstvo, starost
65 let ali več  44,7  44,9  43,7  47,2  50,9  44  45
Enočlansko
gospodinjstvo, starost
65 let ali več, moški  26  34,5  25,5  23  32,5  17,3  26,3

118
Enočlansko
gospodinjstvo,
starost 65 let ali več,
ženska  48,6  46,9  46,9  51,4  54  49,8  49,3
Dva odrasla, brez
vzdrževanih otrok,
oba mlajša od 65 let  11,6  12,6  12,5  11,2  10,5  9,7  9,6
Dva odrasla, brez
vzdrževanih otrok,
vsaj eden star 65 let
ali več  12,1  12,2  12,3  15,3  13,4  10,9  10,4
Druga gospodinjstva
brez vzdrževanih
otrok  5,9  6,4  5,9  6,8  4,1  5,5  4,4
Gospodinjstva z
vzdrževanimi otroki  10  9,3  9,5  9,9  9,1  10,5  12,1
Enostarševsko
gospodinjstvo z vsaj
enim vzdrževanim
otrokom  22  22,3  28,6  28,8  28,1  31,4  30,8
Dva odrasla z enim
vzdrževanim otrokom  9  9  9,9  12  9,4  8,5  9,3
Dva odrasla z dvema
vzdrževanima
otrokoma  10,1  8,2  7,2  8,3  7,9  9  10,7
Dva odrasla z vsaj
tremi vzdrževanimi
otroki  16,6  15,2  15,2  11,3  15,7  13,6  18,2
Druga gospodinjstva z
vzdrževanimi otroki  6,1  6,8  6,5  6,7  4,8  6,7  8
Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Tabela 14: Stopnja tveganja revščine
GEO/TIME Slovenia  moški  ženske
2003  10  9  11
2005  12,2  10,6  13,7
2006  11,6  10,3  12,9
2007  11,5  10,0  12,9
2008  12,3  11,0  13,6
2009  11,3  9,8  12,8
2010  12,7  11,3  14,1
2011  13,6  12,2  15,0
2012  13,5  12,5  14,6
Vir: Eurostat

 

119
Tabela 15: Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti
GEO/TIME Slovenija  moški  ženske
2005  18,5  16,4  20,5
2006  17,1  15,3  18,8
2007  17,1  15,0  19,2
2008  18,5  16,6  20,3
2009  17,1  15,1  19,1
2010  18,3  16,5  20,1
2011  19,3  17,4  21,1
2012  19,6  18,3  20,8
Vir: Eurostat

Tabela 16: Stopnja materialne prikrajšanosti 4
Slovenia  moški  ženske
2005  5,1  4,9  5,4
2006  5,1  5,1  5,1
2007  5,1  4,9  5,3
2008  6,7  6,4  6,9
2009  6,1  5,9  6,3
2010  5,9  5,6  6,3
2011  6,1  5,8  6,4
2012  6,6  6,8  6,5
Vir: Eurostat
Opomba: prikazana ekstremna prikrajšanost, tj. 4 od 9 indikatorjev

Tabela 17: Preobremenjenost s stanovanjskimi stroški
skupaj  moški  ženske
2005  4,7  4,5  4,8
2006  3,0  2,7  3,2
2007  5,0  4,6  5,5
2008  4,4  4,3  4,6
2009  3,9  3,3  4,5
2010  4,3  4,1  4,6
2011  4,7  4,3  5,1
2012  5,2  4,9  5,5
Vir: Eurostat

4 STOPNJA MATERIALNE PRIKRAJŠANOSTI je odstotek materialno prikrajšanih oseb. Materialno prikrajšane so osebe, ki živijo v
gospodinjstvu, ki izkazuje pomanjkanje vsaj 3 ali vsaj 4 od 9 elementov materialne prikrajšanosti, in sicer take, ki je izključno posledica
omejenih finančnih virov gospodinjstva, ne pa lastne izbire oz. navad.
Pri izračunu je upoštevanih naslednjih devet elementov: 1) zamuda pri plačilu hipoteke ali najemnine, rednih stanovanjskih stroškov,
obrokov za kredit ali drugih odplačil posojil; 2) zmožnost gospodinjstva, da si vsi člani lahko privoščijo enotedenske letne počitnice; 3)
zmožnost gospodinjstva, da si privošči mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan; 4) zmožnost gospodinjstva, da iz
lastnih sredstev poravna nepričakovane izdatke v višini mesečnega praga tveganja revščine iz prejšnjega leta; 5) gospodinjstvo si ne more
privoščiti fiksnega ali mobilnega telefona; 6) gospodinjstvo si ne more privoščiti barvnega televizorja; 7) gospodinjstvo si ne more privoščiti
pralnega stroja; 8) gospodinjstvo si ne more privoščiti osebnega avtomobila in 9) sposobnost gospodinjstva, da si zagotovi primerno
ogrevano stanovanje.

 

120
Tabela 18: Stopnja prenaseljenosti

2005  2006  2007  2008  2009  2010
Spol - SKUPAJ  42  40,3  39,9  39,5  38  34,9
Moški  41,4  40  39,3  39,2  37,9  35,2
Ženske  42,5  40,6  40,4  39,7  38,1  34,7
Vir: Eurostat

Tabela 19: Število očetov, ki koristijo pravico do dopusta za nego in varstvo otroka
Leto Število očetov
2006  921
2007  1.008
2008  1.125
2009  1.382
2010  1.415
2011  1.538
2012  1.549
Vir: MDDSZ

Tabela 20: Delež moških na očetovskem dopustu glede na vse očete, ki so upravičeni (delež za prvih
15 plačanih dni in za preostalih neplačanih 75 dni)
Leto  Število očetov, ki koristijo
dopust do 15 dni
Število očetov, ki koristijo
dopust nad 15 dni
2004  12.667  /
2005  11.308  /
2006  14.098  1.441
2007  15.289  1.943
2008  15.800  2.352
2009  17.534  3.329
2010  18.042  3.734
Vir: MDDSZ

 

121
Tabela 21: Število izbranih obravnavanih KD v katerih so bile žrtve ženske in so bila storjena v
okviru družine
Kaznivo dejanje  2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Huda telesna poškodba  32  32  24  31  13  32  25  19
Izsiljevanje  10  8  15  18  18  17  20  6
Kršitev družinskih obveznosti  5  3  4  0  1  4  3  4
Kršitev nedotakljivosti stanovanja  24  26  22  22  24  25  18  19
Lahka telesna poškodba  214  231  215  249  219  291  254  263
Napeljevanje k samomoru in pomoč pri
samomoru  1  0  0  0  1  1  1  0
Nasilje v družini  0  0  0  0  97  2171 2072 1711
Nasilništvo  426  442  445  655  819  275  149  117
Neplačevanje preživnine  88  224  246  694 1362 2372 1937 1898
Nezakonita vselitev  2  1  0  1  3  0  0  0
Odvzem mladoletne osebe  10  35  38  70  83  82  54  90
Ogrožanje varnosti  823  979  941 1103 960  637  704  678
Ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali
prepiru  39  24  39  22  22  22  9  10
Opustitev pomoči  0  0  0  1  0  1  0  1
Posebno huda telesna poškodba  0  0  2  1  1  0  2  1
Posilstvo  25  25  20  36  24  40  29  17
Poškodovanje tuje stvari  28  38  32  41  36  41  29  35
Povzročitev smrti iz malomarnosti  0  1  1  1  3  1  1  2
Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje
pornografskega gradiva  9  10  5  2  2  4  2  2
Prisiljenje  4  3  4  6  13  1  2  4
Spolna zloraba slabotne osebe  4  3  2  1  4  5  2  1
Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let  70  43  52  59  38  56  41  60
Spolno nasilje  12  10  12  12  23  7  17  4

 

122
Spravljanje v suženjsko razmerje  0  0  0  1  1  0  0  0
Tatvina  29  14  20  26  17  57  8  7
Uboj  12  12  6  9  5  5  4  6
Uboj na mah  1  0  1  0  0  0  0  1
Ugrabitev  0  1  0  1  0  0  0  0
Umor  3  1  1  2  2  5  5  2
Velika tatvina  6  3  5  5  22  117  13  2
Zanemarjanje otroka in surovo ravnanje  112  123  148  139  170  335  344  346
Zapustitev slabotne osebe  0  1  2  0  0  2  2  2
Zloraba prostitucije  0  1  1  0  0  1  2  2
SKUPAJ  1989 2294 2303 3208 3983 6607 5749 5310
Vir: MNZ – Policija

Tabela 22: Žrtve trgovine z ljudmi, 2011
Ženske  Moški  Otroci  Skupaj

Identifikacija žrtev
Število identificiranih žrtev v letu  19  1  1  21
Oblike izkoriščanja identificiranih žrtev:
- spolne zlorabe 18  1  1  20
- prisilno delo ali storitve
- suženjstvo ali suženjstvu podobna stanja 1  1
- služabništvo
- odstranitev organov
- drugo
Število oseb za katere pooblaščeni organi utemeljeno
sumijo, da so žrtve:

 

123
- trgovine z ljudmi na nacionalni ravni  7  1  8
- trgovine z ljudmi na nadnacionalni ravni  12  1  13

Pomoč žrtvam
Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobile kakršnokoli
pomoč
16  1  1  18
Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so zavrnile ponujeno
pomoč
3*  3*
Število zatočišč za žrtve trgovine z ljudmi v Sloveniji 2
Skupno število mest v zatočiščih za žrtve trgovine z
ljudmi
20
Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile nameščene v
zatočiščih
6

Obdobje okrevanja in razmisleka
Število žrtev (vključujoč tiste, za katere obstajajo
utemeljeni razlogi za domnevo, da so žrtve) katerim je
odobreno "obdobje okrevanja in razmisleka"

2

2

Dovoljenje za prebivanje
Število žrtev trgovine z ljudmi, ki jim je izdano
dovoljenje za prebivanje:

- zaradi osebnih okoliščin  1  1
- zaradi sodelovanja s pooblaščenimi organi pri
preiskavi ali v kazenskem postopku

1

1

Odškodnina in pravna sredstva
Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobili odškodnino
Dodeljena odškodnina:

124
- minimalni iznos dodeljen žrtvam (v evrih):
- maksimalni iznos dodeljen žrtvam (v evrih):

Vrnitev v matično državo in vrnitev žrtev
Število v Slovenijo vrnjenih žrtev trgovine z ljudmi
Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile vrnjene iz
Slovenije v druge države

4

4
* Vsaj 3 domnevne žrtve trgovine z ljudmi (Dominikanska Republika) so zavrnile kakršno koli pomoč,
ker se kot take niso prepoznale.
Vir: Poročilo medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi za leto 2011
Tabela 23: Kazniva dejanja obravnavana s strani Policije v povezavi s trgovino z ljudmi
Kaznivo dejanje  2009  2010  2011
Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva  48  41  114
Spravljanje v suženjsko razmerje  0  0  1
Trgovina z ljudmi  1  3  4
Zloraba prostitucije  27  11  15
SKUPAJ  76  55  134
Vir: MNZ - Policija
Tabela 24: Vključenost po spolu v procesih določanja v medijih
Vse ravni odločanja (skupno)  Strateška raven  Operativna raven
Ženske (%) Moški (%)  Ženske (%)  Moški (%) Ženske (%)  Moški (%)
EU-27  32,0  68,0  16,0  84,0  33,0  67,0
Slovenija  35,0  65,0  20,0  80,0  41,0  59,0

Vir: EIGE, 2013.

Tabela 25: Članstvo v svetih

Ženske (%)  Moški (%)
EU-27
Javne medijske hiše  28,0  71,0
Privatne medijske hiše  21,0  79,0
Slovenija
Javne medijske hiše  14,0  86,0

125
Privatne medijske hiše  50,0  50,0
Vir: EIGE, 2013.

126
Priloga 2 Vprašalnika za polstrukturirane ekspertne intervjuje

VPRAŠANJA ZA POLSTRUKTURIRANE EKSPERTNE INTERVJUJE

1. Ali poznate Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti moških in žensk in kako jo
ocenjujete z vidika uresničevanja enakosti spolov na vašem področju dela?
a. Kako ocenjujete ustreznost ciljev v Resoluciji glede na problematiko vašega področja
dela ter ustreznost ukrepov in kazalnikov?
b. Se vam zdi, da katero področje vašega dela ni ustrezno pokrito z vidika enakosti
spolov?
c. Ali poznate tudi dveletne periodične načrte in ali mislite, da ustrezno konkretizirajo
cilje in ukrepe Resolucije?
2. Ali ste Resolucijo in/ali periodične načrte kdaj uporabili kot podlago za načrtovanje/izvedbo
določenih aktivnosti ali kot argumentacijo?
3. Če, da:
a. Opišite, prosim, primer, kje in na kakšen način ste uporabili Resolucijo in/ali
periodične načrte?
b. Ali ste naleteli na ovire ali težave pri uporabi Resolucije in periodičnih načrtov?
4. Kako ocenjujete, da je na vašem področju na splošno upoštevan princip enakih možnosti
moških in žensk?
5. Kaj se je po vašem mnenju spremenilo v zadnjem desetletju na področju enakih možnosti
spolov v Sloveniji na vašem področju? (pozitivne in negativne spremembe)
a. Ali menite, da je na te spremembe vplival obstoj Resolucije in periodičnih načrtov?
b. Kdo so po vašem mnenju bili ključni akterji teh sprememb (ločeno za pozitivne in
negativne)?
6. Ali menite, da se je glede uresničevanja Resolucije kaj spremenilo po ukinitvi UEM in
vključevanju njegovega področja dela v MDDSZEM?
7. Ali menite, da bi na vašem področju bile potrebne spremembe Resolucije (in periodičnih
načrtov), da bi ti imeli še večji učinek? (katere)
8. Ali bi v naslednji strateški dokument na področju enakih možnosti moških in žensk bilo
potrebno:
a. opredeliti manj in bolj fokusirane ukrepe/cilje
b. vključiti nove (katere?)

127
c. bolje razdelati obstoječe teme/področja/ukrepe (kako?)
9. Ali poznate morda primer ukrepov v tujini na vašem področju, ki promovirajo enake možnosti
moških in žensk, za katerega menite, da bi bil uporaben tudi v Sloveniji?

128
VPRAŠANJA ZA POLSTRUKTURIRANE INTERVJUJE za strokovnjakinje, ki so (bile) zadolžene za
oblikovanje/implementacijo Resolucije

Ali ste zadovoljni z dosedanjo izvedbo Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti moških
in žensk ter periodičnih načrtov in kako ocenjujete vpliv in učinke Resolucije na uresničevanje
enakosti spolov?
1. Kako ocenjujete proces oblikovanja in sprejemanja Resolucije in njenega uresničevanja?
a. Katere okoliščine so ovirale te procese?
b. Kateri akterji bi morali biti (bolj) aktivni in na kakšen način?
2. Ali menite, da se je glede uresničevanja Resolucije kaj spremenilo po ukinitvi UEM in
vključevanju njegovega področja dela v MDDSZEM?
3. Ali menite, da bi na vašem področju bile potrebne spremembe Resolucije (in periodičnih
načrtov), da bi ti imeli še večji učinek? (katere)
4. Ali bi v naslednji strateški dokument na področju enakih možnosti moških in žensk bilo
potrebno:
a. opredeliti manj in bolj fokusirane ukrepe/cilje
b. vključiti nove (katere?)
c. bolje razdelati obstoječe teme/področja/ukrepe (kako?)
5. Ali menite, da je načelo enakih možnosti moških in žensk na splošno spoštovano v Sloveniji? Kje
glede tega vidite največje aktualne probleme? Kje so bili največji problemi v zadnjem
desetletju? Katero področje/podpodročje se vam zdi najbolj razvito? Na katerem področju se
vam zdi, da je bil dosežen največji napredek v zadnjem desetletju?
6. Na kakšen način nameravate v naslednjem obdobju nadaljevati dejavnosti, ki bi prispevale k
povečanju enakih možnosti spolov?
a. Ali bi bilo treba vključiti več akterjev in katere?
b. Na kakšen način nameravate doseči večjo zavezanost k izvajanju politike enakosti
spolov?

 

129

Priloga 3 Vprašalnik za spletno anketo (priloga PDF)