30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije.  S tem se je za našo severno mejo ponovno nastopil prelomen trenutek, ki ga je prepoznal general Rudolf Maister in obvaroval Slomškovo zapuščino.

23. novembra 1918 je general Rudolf Maister, poveljnik novoustanovljene slovenske vojske presenetil nemškutarje in ob štirih zjutraj razorožil nemško zeleno gardo. S tem je prevzel popoln nadzor nad mestom Maribor. Schutzwehr se je pripravljala, da z vojaško akcijo mesto Maribor in slovensko Štajersko dokončno pripoji Nemški Avstriji. S tem dejanjem je general Maister poskrbel, da je Maribor ostal slovensko mesto, avstrijska stran pa je v pogajanjih, ki so sledila, odličnemu pogajalcu Maistru priznala tudi pravico Slovencev do južne Koroške.

Cerarjeva Vlada v Ljubljani danes žal ne premore niti enega samega  človeka, ki bi v pogajanjih za meje vsaj približno razumel velikane slovenstva, kot sta Slomšek in Maister ter veliko odgovornost do naroda in njegovih korenin.  Nasprotno, samovšečno trgovanje Boruta Pahorja z našo mejo na morju v preteklosti in Erjavčevo sramotno mešetarjenje z zunanjo politiko pričajo, da se je, podobno kot v Maistrovih časih, vlada v Ljubljani ponovno  obrnila proti narodu.

Gotovo bi bila Slovenija brez generala Maistra in Antona Martina Slomška danes mnogo manjša. Božji previdnosti in pogumu ključnih ljudi, kot sta bila prvi mariborski škof, Anton Martin Slomšek in general Rudolf Maister se lahko zahvalimo, da smo ohranili pomemben del narodnostnega ozemlja. Današnji politiki bi se pri svojem delu za ohranitev izpričanih meja domovine našim otrokom, morali zgledovati pri braniteljih slovenstva, ki so jih v preteklosti spoštovali in se jih spominjali. Mariborski 45. pešpolk je pred  II. svetovno vojno vsako leto 23. novembra praznoval svojo »krstno slavo«.  Na ta dan so se spomnili dogodkov iz leta 1918, ko so razorožili nemški Schutzwehr. Svečane proslave v spomin na te dogodke so se vsako leto na slavnostno okrašenem dvorišču meljske vojašnice ob mestnem poveljniku, mariborskem županu in drugih predstavnikih mariborskega javnega življenja udeleževali tudi številni drugi odlični gostje. Popoldne po proslavi so v vojašnici pripravili vojaško veselico, ki so se je udeleževali tudi številni meščani.

Na današnji dan potekajo proslave in slovesnosti  po šolah in drugih pomebnih krajih, ki nosijo Maistrovo ime ali so z njim drugače povezani.  Praznovanja, kot je praznik Rudolfa Maistra, zdravijo narodov spomin, ki je močno prizadet zaradi komunističnega terorizma in vsiljevanja lažne zgodovine, ki se z dražgoškimi proslavami in oblačenjem otrok v pionirje, še vedno nadaljuje. Skrajni čas je, da razkrinkamo zločine, laži in norosti komunistov in njihovih naslednikov. Maister ne bi sedel križem rok.