Objavljamo celotno izjavo dr. Franceta Cukjatija, zdravnika, humanista, nekdanjega predsednika Državnega zbora in predsednika Sveta SDS o sporni t.i. Resoluciji Lunaček.

France Cukjati: V resoluciji "za boj proti homofobiji" so nekatere neutemeljene, pristranske in celo tendenciozne trditve

torek, 11. 2. 2014
 
Resolucija Evropskega parlamenta o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete (2013/2183(INI), ki je bila sprejeta 4.2.2014, bo še dolgo predmet političnih polemik, ker je v njej kar nekaj spornih trditev in zahtev.

Najprej v njej ni zaslediti nobenega »časovnega načrta« in tudi napovedan »boj proti homofobiji« je utemeljevan na čudnih podatkih neke raziskave, ki naj bi dokazovala pretresljivo sovraštvo do istospolno usmerjenih, saj naj bi bil v letu 2012 – med ostalim – vsak peti iz vrst gejev, lezbijk, biseksualcev in transspolnih oseb telesno napaden. Če je v Sloveniji 20-30.000 lezbijk/gejev, potem bi moralo biti nanje v enem letu 4-6.000 telesnih napadov. Gre torej za neverodostojne podatke, ali pa so geji in lezbijke v Sloveniji tisočkrat bolj spoštovani in družbeno sprejeti, kot je povprečje v EU.

Resolucija poziva Evropsko komisijo, države članice in ustrezne agencije, naj skupaj oblikujejo celovito večletno politiko za varstvo temeljnih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb in interseksualcev. Temu pozivu se lahko le pridružimo, a pri tem moramo izraziti pričakovanje, da bo enaka skrb posvečena tudi drugim kategorijam, ki so dokazljivo diskriminirane. Na primer mlade poročene žene pri zaposlovanju, če imajo namen zanositi in imeti otroka.

Na mnogih mestih resolucija nalaga komisiji in državam članicam, da problemom istospolno usmerjenih posvetijo  »posebno pozornost«, kadar pa je potrebno ravnati po načelu enakih možnosti, pa bi se morali »posebej osredotoči« na spolno usmerjenost. Resolucija tudi zahteva, da je spodbujanje enakosti in nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete potrebno vnesti predvsem v šolske izobraževalne programe, predvsem po zgledu nekaterih drugih držav.

Resolucija poziva Komisijo, »da bi motnje spolne identitete umaknili s seznama duševnih in vedenjskih motenj«. To pomeni, da bi vse nenaravne spolne usmerjenosti, tudi usmerjenost na otroka ali žival, ne bi mogle biti več predmet zdravstvene pomoči, tudi če bi si jo taka oseba želela.

Je tudi vprašanje, ali spolno usmerjenost lahko uvrščamo med bistvene elemente človekove identitete. Z eventualno spremembo spolne usmerjenosti ali spolne prakse, ki navadno poteka postopoma, človek ne čuti nobene ogroženosti lastne identitete. Sam spol (moški ali ženska) pa sodi k identiteti in stanje, v katerem človek ne ve ali nima občutka, kaj je, moški ali ženska, pa je spoštovanja vreden problem, s katerim se ukvarja tudi zdravstvo (vsaj za zdaj).

V resoluciji EP »za boj proti homofobiji« je torej najti nekatere misli in pobude, s katerimi se lahko strinjamo. A med njimi so tudi neutemeljene, pristranske in celo tendenciozne trditve, zaradi katerih ne razumem, da je bila resolucija sploh izglasovana.

Je pa dobro, da Evropski parlament te resolucije ni nasilno združeval v neko skupno resolucijo o družini, kajti gre za dve različni stvari, čeprav je klasična družina lahko prav tako diskriminirana in zasmehovana.

France Cukjati, dr.med.

vir: spletna stran SDS