Gibanje za otroke in družine.si je v državni zbor vložilo pobudo za zbiranje podpisov za Zakon o spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s katerim želi v čimjkajšem času zagotoviti, da se zlorabe moči centrov za socialno delo, ki so se zgodile v primeru "velenjskih dečkov", ne bi več dogajale. 

Milan Brglez, ki zaseda funkcijo predsednika DZ, je dolžan razpisati rok za zbiranje podpisov. Potem bo Gibanje za otroke in družine.si na upravnih enotah po Sloveniji moralo zbrati 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v obravnavo Državnemu zboru.

V nadaljevanju objavljamo besedilo predloga zakona.

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI

ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH

UVOD

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je bil sprejet leta 1976, je bil doslej že večkrat noveliran, večje spremembe in dopolnitve so bile uveljavljene z novelami, ki so bile sprejete v letih 1989 (ZZZDR-A), 2001 (ZZZDR-B) in 2004 (ZZZDR-C). Državni zbor Republike Slovenije je na seji, dne 21. maja 2004, potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je objavljeno v Uradnem listu RS, št. 69/04.

Z novelami zakona (ZZZDR-A, ZZZDR-B in ZZZDR-C) so se v zakonu uredile določbe, ki so povezane s spremembami državne in pravne ureditve, sistematika zakona in posamezni instituti družinskega prava pa so »doživeli« le manjše popravke in so tako po vsebini ostali v bistvenem nespremenjeni.

V zadnjem obdobju so se z vidike zagotavljanja koristi otrok pri uporabi ZZZDR  v praksi pokazale številne pomanjkljivosti. Najbolj očitne so:

(i)  pomanjkljivo določeni primeri, v katerih je zaradi koristi otrok potrebno staršem   odvzeti roditeljsko pravico;
(ii.)  izključitev starih staršev iz kroga potencialnih oseb za posvojitev vnukov v   primeru, če ti izgubijo starše;
(iii.)  pomanjkljivo upoštevanje poslednje volje staršev, mnenj starih staršev ter   iskanje največje koristi otroka, oziroma mladoletne osebe v primeru postavitve   pod skrbništvo.

OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJETJE PREDLOGA ZAKONA

(i.) Primeri, v katerih je zaradi koristi otrok potrebno staršem odvzeti roditeljsko  pravico, so v veljavni zakonodaji pomanjkljivo določeni.

V bližnji preteklosti smo bili v Sloveniji priča mnogim primerom, v katerih so starši storili huda kazniva dejanja hujših telesnih poškodb, uboja ali umora družinskih članov , kar pa ni imelo nikakršnih pravnih posledic na njihovo roditeljsko pravico, torej na njihovo razmerje do mladoletnih otrok. Nadaljevanje takšnih razmer je nevzdržno, saj tudi v priporu in po pravnomočni sodbi v zaporu uveljavljajo roditeljsko pravico, čeprav je ne morejo izvajati in tako vplivajo na nadaljnje življenje svojih otrok Če je starše, ki so zagrešili navedena huda kazniva dejanja, potrebno na podlagi pravnomočne sodbe zapreti in jih za več let odstraniti iz družine , potem je potrebo predvideti tudi pravne posledice takšne obsodbe na roditeljsko pravico.

Otroci, katerih oče ali mati  je v priporu  zaradi suma hujših telesnih poškodb, uboja ali umora zakonca, svojega otroka ali katerega drugega družinskega člana in tudi  obsojen na dolgoletne zaporne kazni zaradi storitve opisanih kaznivih dejanj, potrebujejo posebno skrb in pozornost, da se zavaruje njihova največja korist. Pri storilcih opisanih hudih  kaznivih dejanj, namreč ne gre predpostavljati, da bodo svojo roditeljsko pravico izvrševali odgovorno in v korist svojih otrok.

. Če oče ali mati otroka naklepoma stori hudo kaznivo dejanje hujših telesnih poškodb, uboja ali umora,  roditeljske pravice namreč ne izvršuje v korist svojih otrok. V kolikor bi mu bile koristi otrok življenjsko vodilo, se za storitev takega kaznivega dejanja ne bi odločil, saj je mogel in moral pričakovati, da ga bo doletela zaporna kazen, zaradi katere bo njegov otrok v času trajanja zaporne kazni primoran odraščati brez njega. Prav tako je mogel in moral pričakovati, da bo breme obsodbe obtežilo, sicer nedolžne, tudi otroke. S predlagano spremembo se tako varujejo koristi otrok pred škodo, ki jo s svojim naklepnim kaznivim ravnanjem lahko povzročijo neodgovorni starši.

V družinah pogosto prihaja tudi do spolnega, fizičnega ali drugega nasilja, ki se včasih na žalost konča tudi s smrtjo šibkejše osebe. Razlog za  nasilje so pogosto nesoglasja o vzgoji in skrbi za otroke, še posebej v primerih, kadar starši ugotovijo, da  skupaj ne bodo mogli več živeti. S predlagano spremembo bi v takšnih primerih preprečili, da bi bila razrešitev konfliktov po volji enega od staršev lahko motiv za nasilništvo ali za druge oblike hudih kaznivih dejanj. Grožnja izgube roditeljske pravice bi starše spodbujala k odgovornejšemu sprejemanju odločitev ter jih odvračala od storitve hudih naklepnih kaznivih dejanj.

Predlagana rešitev je tudi v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Ta v 54. členu določa, da imajo starši sicer pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke, obenem pa tudi  določa, da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Prav to pa je tudi namen pričujočega predloga novele ZZZDR.

(ii.) Izključitev starih staršev iz kroga potencialnih oseb za posvojitev vnukov v   primeru, če ti izgubijo starše, ni primerna.

Stari starši so iz slovenske temeljne družinske zakonodaje skorajda v celoti izločeni, saj so jim po ZZZDR omogočeni le stiki, npr. če se starša ločita. To ne odraža dejanskega pomena starih staršev v naših družinah ter navezanosti vnukov na stare starše. Stari starši so namreč v mnogih primerih poleg staršev otrokom najbližji.

Kljub javnemu soglasju o pomenu starih staršev za razvoj in vzgojo vnukov, pa slovensko družinsko pravo tej realnosti ne sledi. Na pobudo Civilne iniciative za družino in pravice otrok je bila ob sprejemanju Družinskega zakonika 2011 predvidena možnost posvojitve vnuka ali vnukinje, vendar so volivke in volivci zaradi zaslepljenosti vladne večine, ki je svoje ideološke interese – nepriznavanje materinstva in očetovstva za otrokovo rojstvo, razvoj in vzgojo – v letu 2012 zakonik zavrnili. Glede rešitve vprašanja o možnosti posvojitve vnuka ali vnukinje za stare starše obstaja vsa leta širši konsenz v celotni družbi in na strokovnem področju. Novela ZZZDR-D, ki je bila 20. decembra 2015 na referendumu zavrnjena, pa vprašanja možnosti posvojitve za stare starše ni urejala.

Tako je v četrtem delu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07-odl.US, 90/11-odl.US in 84/12-odl.US), ki ureja institut posvojitve, še vedno v veljavi določba, ki v prvem odstavku 136. člena izrecno izključuje posvojitev otroka tudi starim staršem. Takšna ureditev je diskriminatorna in protiustavna, v neskladju s 14. Členom Ustave RS, saj stare starše izključuje celo iz kroga možnih posvojiteljev.

S pravnim institutom posvojitve država z zakonom varuje koristi otrok. Konvencija o otrokovih pravicah določa, da je treba vedno upoštevati otrokovo korist. »Otrokova korist« je nedoločen pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem življenjskem primeru šele napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, da se zadovoljijo vse otrokove potrebe. Praviloma je širša družina, v okviru katere tudi vnuke in stare starše vežejo čustvene vezi, za otroka najprimernejše okolje.

Z zakonom določena, izrecna izključitev starih staršev od vsake možnosti, da posvojijo vnuka ali vnukinjo, čeprav bi lahko bila taka odločitev v konkretnih življenjskih primerih z vidika otrokove koristi prva in najboljša rešitev, ni skladna s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90), ki spoštovanje otrokovih pravic in koristi zahteva od vseh subjektov, ki so v kakršnikoli zvezi z otrokom, Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic iz leta 1996 (Uradni list RS, št. 86/99), Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah  (Uradni list RS, št. 35/92) in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94), ki v določbi 8. člena zagotavlja tudi varstvo doma oziroma družine, v katero na prvem mestu spadajo otroci, in v širšo družino vključuje tudi stare starše, dedka in babico.

Poleg tega je praksa pokazala, da pomena starih staršev ne spoštujejo in upoštevajo pri svojem delu tudi Centri za socialno delo. Kljub temu, da bi že po dosedanji zakonodaji morali upoštevati načelo otrokove največje koristi, kar vključuje tudi spoštovanje odnosov vnukov in starih staršev, medsebojne navezanosti in pomoči, pa je praksa nekaterih Centrov za socialno delo žal drugačna. Stare starše tudi v primeru, ko izgubijo varno družinsko okolje matične družine, izrinjajo iz življenja otrok. Če otrok ostane brez staršev ali ti zanj ne morejo skrbeti, je lahko njegova širša družina, ki vključuje stare starše, najboljše življenjsko okolje, če so med člani ožjega sorodstva stkane ljubeče vezi in izpolnjeni vsi drugi pogoji. Izpolnjevanje pogojev, ki jih za posvojitelja določa zakon in obstoj najbolj primernih okoliščin z vidika koristi otroka v vsakem konkretnem primeru ugotavlja pristojni strokovni organ, Center za socialno delo.

(iii.) Obstoječi ZZZDR v primeru postavitve mladoletne osebe pod skrbništvo ne  ureja upoštevanja poslednje volje staršev, mnenj starih staršev ter iskanja  največje koristi otroka oziroma mladoletne osebe.

Med vsemi otrokovimi sorodniki imajo zelo pogosto prav stari starši posebno vlogo in pomen. V mnogih primerih so nepogrešljiva opora staršem pri varstvu in vzgoji otrok. Z vnuki preživljajo veliko časa, med njimi pa so stkane tesne čustvene vezi in medsebojna navezanost. Zato je prav, da jim v primerih, ko starši iz takšnega ali drugačnega razloga roditeljske pravice ne izvršujejo, tudi zakon prizna posebno vlogo.

Iz navedenega razloga predlog novele ZZZDR v 3. členu predvideva, da je pri določitvi skrbnika potrebno izmed želja in predlogov bližnjih sorodnikov posebej skrbno preučiti tiste, ki jih izrazijo stari starši. Ta določba bo otrokom zagotovila, da bo njihova koristi ob postavitvi pod skrbništvo bolj natančno ugotovljena, mnenja starih staršev pa tekom postopka ne bo možno ignorirati.

Poleg tega ZZZDR ne predvideva, da se v primeru postavitve otroka, oziroma mladoletne osebe pod skrbništvo upošteva tudi poslednjo voljo staršev, če je to v otrokovo korist. Če sta starša za primer smrti izrazila svojo voljo glede skrbništva otrok, ni razloga, da pristojni organ te volje ne bi upošteval, če sta jo izrazila kot poslovno sposobna v času, ko sta izvrševala roditeljsko pravico ter ni bilo podanih razlogov, zaradi katerih bi jima bilo treba roditeljsko pravico odvzeti.

Navedeno pomanjkljivost odpravlja drugi odstavek 3. člena predlagane novele ZZZDR. V izogib kakršnim koli dvomom glede veljavnosti poslednje volje glede skrbništva nad otroki, predlog novele predvideva, da se ta presoja po pravilih, ki veljajo za presojo veljavnosti oporoke v skladu za Zakonom o dedovanju. Seveda pa je v vsakem primeru posebej treba ugotoviti, ali je v danih konkretnih okoliščinah poslednja volja staršev v resnici v korist otrok.

Predlog novele v tretjem odstavku 3. člena nadalje zagotavlja, da v primeru  potrebe po postavitvi posameznika pod skrbništvo morebitna nesoglasja med poslednjo voljo staršev ali med starimi starši in bližnjimi sorodniki ali centrom za socialno delo razreši sodišče v nepravdnem postopku. Na ta način bo zagotovljeno, da se otrokove koristi najbolj ustrezno zaščitijo, saj je prav sodišče tisto, ki lahko, po v naprej predvidenem postopku in ob upoštevanju vseh različnih strokovnih in drugih vidikov ugotovi največjo korist osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. Vsi stari starši, drugi bližnji sorodniki ter center za socialno delo pa kot stranke v postopku pridobijo tudi ustrezno pravno zavarovan položaj, ki ga lahko ščitijo z razpoložljivimi pravnimi sredstvi v okviru nepravdnega postopka.

Za primer nesoglasij med poslednjo voljo staršev, starimi starši, drugimi bližnjimi sorodniki ter centrom za socialno delo, pa četrti odstavek 3. člena predloga novele predvideva možnosti, da sodišče glede skrbništva stranke napoti na obvezno mediacijo. Ta določba bo sodišče zavezala, da bo pri odločanju o postavitvi osebe pod skrbništvo dolžno skrbeti, da se med poslednjo voljo staršev in strankami doseže največje možno soglasje, s čimer se zagotavlja tudi največja možna otrokova korist.

Z vidika načela določnosti v pravu 4. člen predloga novele ZZZDR še izrecno določa, da je mladoletniku potrebno brez odlašanja postaviti skrbnika tudi v primeru, kadar je staršem odvzeta roditeljska pravica. To je potrebno zato, da bo popolnoma jasno, da je otroku oz. mladoletni osebi, katere straši so iz različnih razlogov izgubili roditeljsko pravico, potrebno določiti skrbnika.

Glede na to, da je predlog novele v 1. členu predvideva odvzem roditeljske pravice v primeru obsodbe zaradi storitve kaznivega dejanja na zaporno kazen pet ali več let, gre pričakovati, da se bo po uveljavitvi te novele število odvzemov roditeljske pravice povečalo. Tudi zato je treba v 4. členu novele zelo jasno določiti dolžnost centra za socialno delo, da mladoletnika brez staršev, ki bi imeli roditeljsko pravico, brez odlašanja postavi pod skrbništvo.

Predlagatelj tako predlaga, da se sedaj veljavno stanje uredi s sprejetjem predloženega Predloga zakona o spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Predlog zakona v štirih členih na najbolj enostaven način ureja zgoraj obrazložene tri sklope vprašanj.

Predlagatelj predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije v skladu s 142. členom Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/1313) obravnava predlog zakona po skrajšanem postopku, saj gre po obsegu spreminjanja le za manjšo spremembo veljavnega zakona.

CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Cilji
Cilj predlaganega zakona je varstvo otrokovih koristi. Zaradi otrokove koristi je treba določiti, da se staršem, ki so zaradi storitve kaznivega dejanja hujših telesnih poškodb, uboja ali umora zakonca, oziroma partnerja, svojega otroka ali starih staršev svojega otroka, nemudoma   odvzame roditeljska pravica.

Treba je urediti tudi možnost, da lahko stari starši prevzamejo skrb za otroka v primeru, da otrok ostane brez staršev ter, da lahko stari starši posvojijo vnuka ali vnukinjo, če to ne nasprotuje načelu koristi za otroka.

Prav tako je potrebno zagotoviti upoštevanje poslednje volje staršev, mnenj starih staršev ter iskanje največje koristi otroka, oziroma mladoletne osebe v primeru postavitve pod skrbništvo.

Cilj Predloga zakona je naposled večja skladnost s sprejetimi mednarodnimi konvencijami, zlasti Konvencijo o otrokovih pravicah, ki v 20. členu med drugim določa, naj bo pri preučevanju rešitev posebna pozornost posvečena zaželeni nepretrganosti otrokove vzgoje.

Načela
Predlog zakona temelji na načelu uresničevanja otrokove koristi, ki izhaja iz mednarodnih pogodb, ki se v RS uporabljajo neposredno in ustavnem načelu sorazmernosti.

Temeljno načelo Konvencije ZN o otrokovih pravicah določa, da je treba pri vseh dejavnostih in postopkih pred pristojnimi organi v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist. Ustava RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06, 47/13 in 47/13) v določbi 53. člena ureja, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere, v 54. členu ureja pravice in dolžnosti staršev, v določbah 56. člena ureja varstvo otrok. Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Skladno s 15. členom Ustave RS je omejitev ustavnih pravic z zakonom dopustna le, če je nujna, primerna in sorazmerna v ožjem smislu. Sedaj veljavni zakon v prvem odstavku 136. člena prekomerno posega v družino in otrokovo korist, ker izključuje stare starše od možnosti posvojitve vnuka ali vnukinje, zato je predlagana rešitev tudi v skladu z načelom sorazmernosti.

Poglavitne rešitve

Predlog zakona v 1. členu določa, da je v luči varovanja otrokovih koristi v primeru   storitve  kaznivega dejanja hujših telesnih poškodb, umora zakonca ali katerega od ostalih navedenih družinskih članov,  treba staršu odvzeti roditeljsko pravico.

Predlog zakona v 2. členu omogoča starim staršem posvojitev vnukov v primeru, da ti ostanejo brez staršev. Prepoved posvojitve pa še naprej velja za pravnuke in pravnukinje ter oddaljenejše potomce, ker se ne more pričakovati, da bi njihovi predniki zaradi starosti lahko opravljali dolžnosti posvojiteljev v (najboljšo) korist potomcev.

Predlog zakona v 3. členu predvideva, da center za socialno pri imenovanju skrbnika posebej upošteva tudi želje in predloge njegovih starih staršev, če je to v korist varovanca. Omogoča tudi, da upošteva poslednjo voljo enega ali obeh umrlih staršev, če je bila ta izražena v obliki notarskega zapisa ali na kak drugačen nedvoumen način. V primeru nesoglasij med centrom za socialno delo, varovancem, ki je zmožen izraziti svoje želje, ter starimi starši in drugimi bližnjimi sorodniki ter poslednjo voljo umrlih staršev pa določa, da o določitvi skrbnika odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pred sprejemom sodne odločbe lahko stranke s sklepom napoti tudi na obvezno mediacijo. S tem je na maksimalen možen način zavarovana možnost, da se med vsemi vpletenimi stranmi doseže soglasna rešitev, ki je v največjo otrokovo korist.

Predlog zakona 4. člen izrecno določa, da je mladoletniku potrebno postaviti skrbnika tudi v primeru, kadar je staršem odvzeta roditeljska pravica. To je potrebno z vida načela določnosti v pravu.

Predlagane rešitve ne posegajo v otrokove pravice in pravne koristi, ki izhajajo iz drugih določb veljavnega zakona ter v druge pravne institute in postopke, ki jih ureja veljavni zakon. Predlagane rešitve na sistemski ravni odpravljajo zgoraj predstavljene probleme, ki so se pokazali v zadnjih letih.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNOFINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona ne vpliva na prihodke in odhodke proračuna države in druga javno-finančna sredstva.

PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Skladno z 9. členom Ustave Republike Slovenije, se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe v Sloveniji neposredno uporabljajo. Predlog zakona je skladen s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki določa, da je treba pri vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist, ter drugimi mednarodnimi pogodbami.

Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom EU. Predlagana ureditev je primerljiva z državami, ki so članice Evropske unije. 

Nemčija – nemško pravo med drugim ureja institut posvojitve tako, da otroka lahko posvoji tudi sorodnik v drugem ali tretjem kolenu.

Avstrija – dovoljena je posvojitev sorodnika: vnuka ali njegovega nezakonskega otroka.

Francija – posvojitev med sorodniki ni prepovedana.

DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

5.1 Administrativne in druge posledice  
a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov
Predlog zakona nima posledic v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov. Skladno s 146. členom veljavnega ZZZDR postopek za posvojitev začne Center za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja.

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov
Predlog zakona nima posledic za obveznosti strank do javne uprave ali pravosodnih organov.

5.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varnostne vidike
Predlog zakona nima posledic na okolje.

5.3 Presoja posledic na gospodarstvo
Predlog zakona nima posledic na gospodarstvo.

5.4 Presoja posledic na socialnem področju
Ker predlog zakona razširja možnost posvojitve na stare starše, so na podlagi predloga zakona pričakovane pozitivne posledice na socialnem področju, ki se nanašajo na varstvo otrokove koristi, družine in doma.

5.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja
Predlog zakona nima posledic za dokumente razvojnega načrtovanja.

5.6. Presoja posledic za druga področja
Predlog zakona nima posledic za druga področja.

5.7 Izvajanje sprejetega predpisa
Za zagotovitev učinkovitega izvajanja tega zakona predlagatelj predlaga, da resorno ministrstvo, pristojno za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvede izobraževanje za zaposlene na centrih za socialno delo in preko sredstev javnega obveščanja predstavi novost širši javnosti.

5.8 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona
Predlog zakona ne ureja vprašanj, povezanih z drugimi pomembnimi okoliščinami.

PRIKAZ SODELOVANJA JAVNOSTI PRI PRIPRAVI PREDLOGA ZAKONA

(- javna objava, predstavitev, posredovanje predloga zakona organom in ciljnim skupinam v mnenje, pripombe, predlogi;)

SODELUJOČI PRI DELU DRŽAVNEGA ZBORA RS

Pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles bodo sodelovali:
Predlagatelj predloga zakona
Metka Zevnik
Franci Donko

BESEDILO ČLENOV

Besedilo sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

1. člen
V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US) se prvi odstavek 116. člena spremeni tako, da se glasi:
Roditelju se s sodno odločbo brez odlašanja odvzame roditeljska pravica, če je v priporu zaradi suma hujših telesnih poškodb, uboja ali umora svojega zakonca ali partnerja, svojega otroka, ali starih staršev svojega otroka, oziroma je pravnomočno obsojen za navedena kazniva dejanja. Roditelju, ki zlorablja roditeljsko pravico, ali je otroka zapustil, ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali drugače hudo zanemarja svoje dolžnosti, se odvzame roditeljska pravica s sodno odločbo.

2. člen
Prvi odstavek 136. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti, razen vnukinje ali vnuka. Posvojiti tudi ni mogoče sestre ali brata.«.

3. člen
183. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pri imenovanju skrbnika upošteva center za socialno delo želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje in predloge njegovih starih staršev in drugih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca.
Če je to v korist varovanca, center za socialno delo pri imenovanju skrbnika upošteva tudi poslednjo voljo enega ali obeh umrlih staršev, če je bila ta izražena v obliki notarskega zapisa ali na kak drugačen nedvoumen način v času, ko sta bila poslovno sposobna in sta izvrševala roditeljsko pravico ter ni bilo podanih razlogov, zaradi katerih bi jima bilo treba roditeljsko pravico odvzeti. Veljavnost poslednje volje glede skrbništva nad otroki se presoja po pravilih, ki veljajo za presojo veljavnosti oporoke v skladu za Zakonom o dedovanju.
V primeru nesoglasij med centrom za socialno delo, varovancem, ki je zmožen izraziti svoje želje, ter starimi starši in drugimi bližnjimi sorodniki ter poslednjo voljo umrlih staršev o določitvi skrbnika odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Sodišče pred sprejemom sodne odločbe lahko stranke s sklepom napoti na obvezno mediacijo.«.

4. člen
201. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Mladoletnika, ki nima staršev ali jima je bila odvzeta roditeljska pravica, ali za katerega starši ne skrbijo, center za socialno delo brez odlašanja postavi pod skrbništvo.«.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07-odl.US, 90/11-odl.US in 84/12-odl.US), razen če je bila po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje razveljavljena.

6. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne takoj  po njegovi uveljavitvi.

OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:
Predlog zakona v 1. členu določa, da je v luči varovanja otrokovih koristi v primeru pripora zaradi suma  storitve  kaznivega dejanja hujših telesnih poškodb, umora zakonca ali katerega od ostalih družinskih članov,  treba roditelju brez odlašanja odvzeti roditeljsko pravico. To velja tudi, ko je obsodba pravnomočna To bo pristojni center za socialno delo opravil po uradni dolžnosti takoj, ko ga bo sodišče  obvestilo o priporu,prav tako ob pravnomočni obsodbi. Po izteku zaporne kazni bo v primeru, če bo otrok še vedno mladoleten, roditeljsko pravico možno ponovno vrniti.

K 2. členu:
V sorodu ravne vrste so predniki in njihovi potomci. Krvni sorodniki v ravni vrsti so stari starši, starši, otroci, vnuki in pravnuki. Krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena so bratje, sestre, nečaki, nečakinje, strici, tete. Skladno s predlagano določbo ni mogoče posvojiti sorodnika v ravni vrsti, razen vnuka ali vnukinjo. Starim staršem in sorodnikom v stranski vrsti je po predlogu omogočena posvojitev in s tem nastanek vseh pravic in dolžnosti, kot veljajo med starši in otroki na družinskem in na drugih pravnih področjih.

K 3. členu
Predlog zakona v 3. členu predvideva, da center za socialno pri imenovanju skrbnika posebej upošteva tudi želje in predloge njegovih starih staršev, če je to v korist varovanca. S tem je zagotovljeno, da imajo stari straši v krogu ožjih sorodnikov posebej izpostavljeno mesto. Centru za socialno delo nalaga, da pri ugotavljanju najvišje koristi otroka ne bo mogel spregledati mnenj starih staršev. 

3. člen predloga zakona omogoča tudi upoštevanje poslednje volje enega ali obeh umrlih staršev, če je bila ta izražena v obliki notarskega zapisa ali na kak drugačen nedvoumen način. Veljavnost poslednje volje se presoja po enakih pravilih, kot veljajo za veljavnost oporoke v skladu z Zakonom o dedovanju.

3. člen nadalje določa, da morebitna nesoglasja glede določitve skrbnika, do katerih pride med centrom za socialno delo, varovancem, ki je zmožen izraziti svoje želje, ter starimi starši in drugimi bližnjimi sorodniki ter poslednjo voljo umrlih staršev razreši sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pa pred sprejemom sodne odločbe lahko stranke s sklepom napoti tudi na obvezno mediacijo. S tem je na najboljši možen način zavarovana možnost, da se glede določitve skrbnika med vsemi vpletenimi stranmi doseže soglasna rešitev, ki je v največjo mladoletnikovo korist.

K 4. členu
4. člen izrecno določa, da je mladoletniku potrebno brez odlašanja postaviti skrbnika tudi v primeru, kadar je staršem odvzeta roditeljska pravica. To pomeni, da bo mladoletni osebi postavljen skrbnik takoj, ko se bo znašla v položaju, ko nobeden od staršev ne bo imel roditeljske pravice.

K 5. členu:
Skladno s temeljnim načelom se predlaga, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novega zakona, dokončajo po zakonu, ki je bil v veljavi pred uveljavitvijo novele zakona, razen v primerih, ko je bila v času po uveljavitvi odločba prve stopnje razveljavljena.

K 6. členu:
Končna določba ureja uveljavitev in začetek uporabe zakona.

BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

116. člen
(1) Roditelju, ki zlorablja roditeljsko pravico, ali je otroka zapustil, ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali drugače hudo zanemarja svoje dolžnosti, se odvzame roditeljska pravica s sodno odločbo.
(2) Roditeljska pravica se roditelju lahko vrne z odločbo sodišča, če preneha razlog, zaradi katerega mu je bila ta pravica odvzeta, razen če je bil otrok posvojen.
(3) O zadevah iz prejšnjih odstavkov odloča sodišče v nepravdnem postopku.

136. člen
(1) Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata ali sestre.
(2) Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.   
183. člen
Pri imenovanju skrbnika upošteva center za socialno delo želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca.

201. člen
Mladoletnika, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi center za socialno delo pod skrbništvo.