Razkrivamo ozadja vrhovnih sodnic in sodnikov, ki bodo odločali o razveljavitvi krivične obsodbe Janeza Janše, ki jih je pred tedni objavil tednik Reporter.

Na vrhovnem sodišču je vsega skupaj sedem sodnikov na kazenskem oddelku (vštevši predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo), med katerimi jih bo pet sedelo v senatu, ki bo odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča v obsodbi na zaporno kazen v primeru Patria. Čeprav Masleša trenutno praviloma ni član senatov, ki odločajo, pa se lahko na svojo lastno iniciativo odloči za sojenje, pravzaprav v teh primerih predseduje senatu. To možnost je lani letu tudi redno izkoriščal. Torej je mogoče, da bo predsedoval tudi senatu v zadevi Patria, kar bi bilo skrajno vprašljivo. Med drugim zato, ker je Masleša razvpit zaradi izjemnega sovražnega odnosa do osamosvajanja Slovenije, za katero je tedaj navdušeno dejal, da jo bo jugovojska »tepihovala«, torej pregazila, če se bo poskusila osamosvojiti. Ironija usode – o Janezi Janši, prvemu človeku osamosvojitvene vojne za samostojno Slovenijo, bo morda odločal sodnik, ki je do osamosvojitve vseskozi kazal sovražen odnos in se je navduševal nad agresijo prosrbske jugoarmade zoper Slovenijo. Tedaj »tepihovanje« Slovenije jugoarmadi ni uspelo, v veliki meri prav zaradi obrambnega ministra Janše, bo pa lahko vrhovno sodišče pod vodstvom Masleše popravilo ta rezultat in osamosvojitelja »tepihovalo« zdaj.

Od Dachaua do Patrie

Glede Masleše so stvari jasne, zato smo poskušali izvedeti kaj več o drugih vrhovnih sodnikih, ki bodo odločali v zadevi Patria. Oni bodo namreč v sklopu zahtev za varstvo zakonitosti odločali o očitanih kršitvah kazenskega postopka. Vrhovno sodišče lahko zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne, sodbo lahko spremeni v oprostilno ali pa razveljavi sodbo prve in druge stopnje ter zadevo pošlje v ponovno odločanje na prvostopno sodišče. Med kazenskimi sodnicami je Vesna Žalik, za katero naši viri pravijo, da naj bi bil njej oče Martin Žalik, ki je kot tožilec preganjal ljudi v povojnih dachauskih procesih in Nagodetovem procesu. Poznavalci pravijo, da naj bi prav Žalik med vojno kot komunistični aktivist predlagal likvidacijo priljubljenega župnika Danijela Halasa, čemur je večina navzočih partizanov nasprotovala. Halas je bil kljub temu kasneje ustreljen, njegovo telo pa so vrgli v Muro. Na vrhovno sodišče smo torej vprašali, ali je bil oče sodnice Vesne Žalik res tožilec v dachauskih procesih in Nagodetovem procesu in ali je med vojno predlagal usmrtitev župnika Halasa. Zanimalo nas je, ali se bo vrhovna sodnica zaradi teh okoliščin izločila iz sojenja.

Od Pučnika do Janše

Zanimiva naj bi bila tudi družinska zgodba druge vrhovne sodnice Maje Tratnik. Po besedah poznavalcev je njena mama Jolanda Kuhar tista tožilka, ki je preganjala osamosvojitelja Jožeta Pučnika v procesu leta 1959. Ta je bil obsojen na devet let strogega zapora z obtožbo, da je rušil oblast delovnega ljudstva. Pučnik si je Kuharjevo zapomnil kot »silno zagrizeno gospo«, ki je sodnike opozarjala, da obstaja za kaznivo dejanje, ki so mu ga pripisali, tudi smrtna kazen. Na sodišče smo vprašali, ali je Kuharjeva dejansko mama vrhovne sodnice Maje Tratnik in ali se bo zaradi te okoliščine izločila iz postopka. Morda bo kdo pripomnil, zakaj bi se morali sodnici izločiti zaradi ravnanj njunih staršev, toda vprašanje je širše. Po zakonu se mora sodnik izločiti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Kot je znano, ne zadošča, da je sodišče nepristransko, ampak mora dajati tudi tak videz, da lahko uživa zaupanje med ljudmi. Posebno v primeru Patria je zaradi političnih posledic, ki vplivajo na celotno slovensko družbo, videz nepristranskosti sodišča še zlasti pomemben. Toda v primeru Tratnikove gre za več kot za indice. Kot je pred nekaj leti pisal kolumnist Mladine Bernard Nežmah, je ravno ta sodnica v osemdesetih večkrat prepovedala posamezne številke Mladine in 1983. izdala zgodovinsko prepoved izhajanja časopisa Tribuna.

Nova razorožitev Slovenije?

Tretja sodnica, ki bi lahko odločala o zahtevi za varstvo zakonitosti, je Kristina Ožbolt, katere oče Jože Ožbolt je bil general v jugovojski, med letoma 1971 in 1981 je bil načelnik štaba devete armade v Ljubljani. Kristino Ožbolt nam je uspelo priklicati, pravi, da vojaška kariera njenega očeta ne vpliva na njeno politično usmeritev, da pa politična usmeritev sodnika tako ali tako ne sme vplivati na njegovo sojenje v konkretni zadevi. Seveda se iz senata, v katerega bo morda razporejena, zaradi opisanih okoliščin ne namerava izločiti. Osamosvojitelji so si dobro zapomnili njenega strica Draga Ožbolta (brata Jožeta Ožbolta), ki je bil prav tako general v jugovojski, leta 1990 pa je bil na položaju načelnika republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije. Prav Jože Ožbolt je neposredno po prvih demokratičnih volitvah 15. maja 1990 po nalogu poveljnika RŠTO Slovenija Ivana Hočevarja podpisal ukaz o razorožitvi slovenske teritorialne obrambe, s čimer je bila zelo zmanjšana bojna moč slovenskih obrambnih sil tik pred osamosvojitvijo.

Molk z vrhovnega sodišča

Z vrhovnega sodišča nismo prejeli odgovorov na vprašanja v zvezi s sorodstvenimi povezavami sodnic, o katerih smo spraševali. Do vprašanj morebitne izločitve posameznih sodnic in sodnikov pa se bodo opredelili v skladu z zakonom o kazenskem postopku in glede na konkretno sestavo senata po določbah letnega razporeda dela sodnikov vrhovnega sodišča za leto 2014, ko bodo prejeli zahteve za varstvo zakonitosti. Prav tako nam niso odgovorili na vprašanje, ali se bo predsednik vrhovnega sodišča Masleša vzdržal možnosti sodelovanja v senatu v zadevi Patria, med drugim zaradi izrazitega nasprotovanja stranke SDS, da bi vrhovno sodišče vodil človek, ki je napovedoval »tepihovanje« Slovenije od jugovojske v kritičnih trenutkih osamosvajanja (je sin oficirja jugoslovanske vojske, po rodu bosanski Srb), bil navdušen nad ubijanjem prebežnikov čez mejo, ob osamosvajanju Slovenije pa je zatrjeval, da bi jo morali najstrožje disciplinirati … Na kazenskem oddelku je še vrhovni sodnik Damijan Florjančič, za katerega so nam poznavalci povedali, da je dvoličen, obračal naj bi se po vetru, poleg tega naj ne bi bil strokoven. Na okrožnem sodišču v Kopru, kjer je bil sodnik, menda nimajo dobrega mnenja o njegovi strokovnosti.

Več:

• Reporter.si