Z ustavno spremembo maja 2013 je bil uveden nov tip referenduma: zavrnilni referendum.  Njegovo bistvo je, da volilni upravičenci glasujejo o neuveljavitvi že sprejetega zakona, do katere pa lahko pride samo, če proti nekemu zakonu glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev. To pomeni, da je v nov institut referenduma vgrajen kvorum, ki za veljavnost referenduma zahteva najmanj petinsko udeležbo vseh volivk in volivcev.

Kadar ustava za veljavnost referenduma predpisuje določeno udeležbo, se mora državni zbor, ki referendum razpiše, vzdržati vseh ukrepov, s katerimi bi lahko posredno ali neposredno vplival na številčnost referendumske udeležbe tako, da referendum ne bi bil niti veljaven, kaj šele, da bi uspel.

Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse slovenskega ustavnega sodišča, je pravica do referenduma človekova pravica, v katero državni zbor ne sme posegati, ampak jo mora aktivno zagotavljati.  Vsakršni poskusi, tudi tisti tehnične narave s prirejanjem datuma izvedbe referenduma, lahko po analogiji z odločbo ustavnega sodišča U-12/97 pomenijo vsaj posredno oviranje pravice do referenduma in s tem predstavljajo protiustavno ravnanje.

V Evropski Sloveniji zato izražamo državljansko skrb in ostro strokovno ustavnopravno in javnofinančno kritiko ob ravnanju državnega zbora, ki je razpis zavrnilnega referenduma predvidel zgolj tri tedne pred že razpisani volitvami v Evropski parlament.

Takšno ravnanje državnega zbora je ekonomsko nesmotrno in je v nasprotju z načeloma gospodarnosti in smotronosti porabe javnih sredstev. Glede na naravo zavrnilnega referenduma, katerega veljavnost je vezana na volilno udeležbo, pa je ob odsotnosti vsakršnega legitimnega interesa, ki bi opravičeval podvajanje volilnih opravil, tudi neustavno.

Njegov (prikriti) cilj je en sam: z večkratnim vabljenjem volilnih upravičencev na glasovanje v pičlih treh tednih, upoštevaje celokupni krizni slovenski kontekst in prevladujočo apatijo volilnega telesa, odvrniti volivke in volivce od glasovanja na referendumu ter s tem doseči njegovo neveljavnost.

Zato v Evropski Sloveniji pozivamo računsko sodišče, da se nemudoma negativno opredeli do namere razpisa referenduma, ki je v očitnem nasprotju z načeloma gospodarnosti in smotrnosti porabe javnih sredstev. Državni zbor pa pozivamo k spoštovanju ustave in pričakujemo razpis referenduma hkrati z že razpisanimi volitvami v Evropski parlament.

Iniciativa za Evropsko Slovenijo