Spoštovani Predsednik R Slovenije, g. Borut Pahor!

Spremljal sem Vaš intervju 23. julija na TV Sloveniji, ki se je nanašal na vprašanje implementacije arbitražne razsodbe v mejnem sporu med našo državo in sosednjo R Hrvaško. Dotaknil bi se le enega simptomačnega, ključnega vprašanja. Iz Vaših iskrenih izjav - in Vašo iskrenost spoštujem, čeprav se z Vašimi stališči marsikdaj ne strinjam - je bilo popolnoma jasno razumeti, da je bil takratni interes (t.j. v času pristopnih pogajanj R Hrvaške k EU)  za ureditev spornih mejnih vprašanj med obema država, še posebej na morju,  izključno le na strani Slovenije (niti na strani EU, še manj pa R Hrvaške).

Zato pomena sedanjega ravnanja R Hrvaške, ki a priori zavrača veljavnost arbitražne odločbe, nikakor ne gre
podcenjevati. 

Vprašanje. ki se v tej zvezi nujno zastavlja, je:

Ali ima Slovenija  rezervni načrt ?

Zelo jasno se moramo zavedati, kakšno težo ima beseda R Slovenije na mednarodnem področju, še posebej v EU.  Zato se ni mogoče zanesti samo na stališča navedene arbitražne odločbe ( ki tudi sicer še zdaleč ni upoštevala več zelo pomembnih slovenskih zahtevkov), ter čakati na postopek njene izvedbe.

Slovenija mora začeti ofenzivno diplomatsko aktivnost, in sicer v prvi vrsti v medsebojnih stikih z vsemi državami zahodnega Balkana - bivšimi republikami nekdanje skupne zvezne države. Vse te države, ki - z izjemo Makedonije - mejijo na R Hrvaško, imajo prav tako ves časodprta aktualna mejna vprašanja s to svojo sosedo. Še prav posebej pa so odprta in sporna vprašanja na področju nekdanjega nikoli med naslednicami nekdanje SFRJ razmejenega jugoslovanskega dela Jadrana.

Sedanja arbitražna odločba  - pustimo ob strani vprašanje njene uresničitve - je v resnici šele začetek urejanja vrste odprtih mejnih vprašanj in uresničevanja upravičenj na nekdanjem jugoslovanskem delu Jadrana med naslednicami nekdanje SFRJ.

Ingo Falk Pasch Wallersberg