Prepoved  zbiranja podpisov za referendum je strahopetno dejanje. Ni znak poguma, niti znak razuma, je zgolj znak PRESTRAŠENEGA UMA. Hkrati je prepoved velik, pozitiven  prispevek k demistifikaciji prave narave tega režima, vladajoče oligarhije in preostalega dela levice, ki si za uvedbo zakona brez sramu privošči kršenje ustave.  

Slovenski volilci - skratka ljudstvo, je tokrat po SKRAJŠANEM POSTOPKU - v 4 dneh z 48.146 podpisi povedalo, kaj si misli o novem družinskem zakonu. Združena levica, nekakšna kvazi slovenska SIRIZA, pa je premočrtno, skoraj vojaško organizirala parlamentarno večino z SMC na čelu tako, da je DZ z veliko večino  s sklepom, prepovedala referendum!

Množično podpisovanje jih je silno razburilo, zato je bilo pričakovano njihovo veliko ogorčenje in nasprotovanje, da bi ljudje podpisovali referendumsko zahtevo še naprej. Kot da se  bojijo novega plebiscita? Vendar to ni bistveno, to so le tegobe oblastnikov in tistih, ki imajo glasovalno moč in medijsko podporo.  
V celoti gledano je referendumsko gibanje zelo pomemben korak k NORMALIZACIJI Slovenije. Zelo verjetno  so se predlagatelji prepovedi zbali, da bi se razvil podpisovalni cunami, ki bi presegel 100.000 podpisov in so se odločili, da podpisovanje prepovedo. Bolj se niso mogli razgaliti pred ljudstvom, kot so se s to prepovedjo.
Kdo vlada, če ne vlada vlada ali kdo je gospodar v hiši?

Politično gledano je znotraj parlamenta prepoved zbiranja podpisov  triumf skrajne levice, ki je s komaj 6  poslanci gladko spravila na kolena  parlamentarno večino, katere poslanci so nastopali brez kakršnekoli osebne fizionomije in avtonomije, pri čemer je v tem prednjačila stranka SMC in pri tem prekosila samo ZL, ki je celotno igro začela in vodila. V SMC so se (poslanec Matič, bivši direktor arhiva Slovenije) »odlikovali« z militantnimi napadi na cerkev in nasprotnike zakona. V ZL pa se je Matej Vatovec celo skliceval na komunizem, ki naj bi bil po njegovem zgodovinski branik svobode človeštva.  Večjega cinizma si ne bi mogel izmisliti! 

Ob tem pa je zelo značilno, da se vlada ni hotela, ni upala, opredeliti do prepovedi zbiranja podpisov za referendum. Izgleda, da si Miro Cerar po pilatovsko noče mazati rok z osebno opredelitvijo, raje si je umil roke z ne-odgovorom in je stvar prepustil svojemu fuererju v parlamentu. Ta pa je z velikimi zadregami pojasnjeval opoziciji, da NIMA PRAV - KER JE OPOZICIJA. 

Pravo in hiearhija določb

Sklicevanje na 14 člen ustave, da smo namreč pred zakonom vsi državljani enaki, ne glede na katerokoli osebno okoliščino, vsekakor ne pomeni, da se z novim zakonom o urejanju družinskih razmerij odpravlja neustavnost, kajti za stanje kot je veljalo pred tem zakonom ne moremo trditi, da je bilo neustavno. Da bi ta argument zdržal, bi morali zagovorniki zakona neustavnost dokazovati in jo dokazati konkretno v obstoječi ureditvi, ne pa jo zatrjevati zgolj na osnovi 14 člena.

Po drugi strani pa je treba gledati tudi po pravni logiki: lex specialis ima prednost pred lex generalis. To analogno velja tudi za ustavne določbe o zakonski zvezi, družini in varstvu otrok. Kar pomeni, da ima tisti člen ustave, ki ščiti družino in otroke prednost pred tistim ki zapoveduje splošno enakost.

Enakost pred zakonom je namreč v ustavi opredeljena splošno, medtem ko je varstvo družine kot skupnosti moža, žene in otrok  v ustavi opredeljeno konkretno. Opredeljeno je od 53  - 56 člena Ustave, ti členi pa se navezujejo na 16 člen Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah.  Hiearhija je v tem primeru jasna.   Morda pa bi bilo primerno o tem vprašati celo nekdanje pisce slovenske ustave. 

Ne glede na to si upam trditi, da bo novi zakon na Ustavnem sodišču padel. Padel bo kar dva krat. Padel bi (bo) na referendumu, padel pa bo tudi na ustavni presoji. To pomeni da bo US referendum dovolilo, vendar referenduma ne bo, kajti vzporedno ali hkrati s tem bo zakon razveljavilo in referendum bo postal nesmiseln in nepotreben.  To je po svoje tudi škoda, saj bi se na referendumu preizkusilo zavedanje ljudstva - naroda, za katerega mi je še leta 2012 Milan Kučan zatrjeval: »pusti narod, narod je butast«. Referendum je idealna prilika, da bivšemu predsedniku dokažemo, da njegovo »vizionarstvo« temelji na napačnih vizijah in predpostavkah - podcenjevanju naroda in zaničevanju ljudi.  

Hkrati pa bi bil tak scenarij razpleta na Ustavnem sodišču pravzaprav  zelo dober, saj bi »ljudem, ki jim ni vseeno« omogočil fokusiranje na  glavne teme, ki so vse  in vsaka zase največje rak rane slovenske družbe – pravosodje, deformacije medijske krajine in odnos do nepokopanih žrtev polpretekle zgodovine. Ekonomija in rast sta od tega bolj odvisna, kot so to pripravljeni priznati poklicni ekonomisti. 

Vendar pa bistvo sedanjega spora ni samo to, je širše in je v sledečem: družba, ki ne priznava različnosti in ne ureja različnih stvari različno – torej na različne načine, dela nasilje nad stvarnostjo in je NAZADNJAŠKA družba. Naši deklarirani »naprednjaki« so pravzaprav - žal ali na našo srečo, največji reakcionarji!

Vili Kovačič,                    državljan K.