Ena najodmevnejših političnih odločitev Janka Vebra je bila kristjanofobična prepoved Očenaša hlapca Jerneja, ko je bil še predsednik Državnega zbora. To je bilo 24. junija 2013. Razlog je očiten – Vebrov kulturni boj in nestrpnost do vsega, kar je krščanskega. Ali bo letošnja proslava zopet v znaku državne kristjanofobje!?

Veber je s prepovedjo Očenaša javno stigmatiziral kristjane!

Predsednik Državnega zbora Janko Veber (SD) je leta 2013 dosegel, da je pevski zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na slovesnosti ob dnevu državnosti v parlamentu zapel le državno himno in ni smel zapeti druge pesmi, Očenaš hlapca Jerneja iz povesti Ivana Cankarja. S tem je izvedel cenzuro umetniškega dela.

Kot je znano, je Veber nagovarjal zbor, naj namesto "Očenaša" zapoje katero drugo pesem, pa se s tem v zboru niso strinjali. Veber sicer zanika cenzuro, dejstva pa kažejo, da je šlo ne samo za njegovo cenzuro, temveč za pravo kristjanofobijo in nestrpnost do krščanstva.

Zakaj bi lahko zbor izvajal »Preklinajanje hlapca Jerneja«, ni pa smel izvajati »Očenaša hlapca Jerneja«?

Temeljni razlog Vebrove odločitve, da prepove izvajanje Očenaša hlapca Jerneja je omemba najlepše krščanske molitve. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bi Veber imel pomisleke pri pesmi »preklinjanje hlapca Jerneja«. Zdi se, da jih ne bi imel, saj je zanj samo krščanstvo res moteče. Odločitev predsednika Državnega zbora, da izvaja brezobziren kulturni boj in zlorablja svoj položaj za cenzuro, javno spodbujanje predsodkov in diskriminacijo kristjanov v slovenski družbi, vodi v nadaljnje utrjevanje kristjanofobije, ki je že tako zelo razširjena po slovenskem javnem sektorju, začenši s šolstvom. Ob tem je zanimivo, da so to njegovo odločitev tedaj podprli tako Alenka Bratušek, Zoran Jankovič in Jani Möderndorfer, ki se sicer aktivno zavzema za omejevanje cerkvenega zvonjenja.

Veber dejal, da se ne sme predvajati Očenaš…

Časopis Delo je poročal, da je  pevski zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana želel izvesti »Očenaš hlapca Jerneja«, z njim se je med drugim minuli mesec predstavili na evropskem tekmovanju pevskih zborov v Mariboru. A Veber izvedbe ni dovolil, češ da pesem ni primerna praznovanju osamosvojitve Slovenije. V DZ so gostujoče pevce prosili, naj poleg državne himne zapojejo še drugo tematsko sorodno pesem. Ko pa so slišali za njihov izbor, so zborovodjo Ambroža Čopija menda najprej prosili, naj pesem zamenja, kar pa je ta odklonil. Zato je na slavnostni seji v veliki dvorani državnega zbora odmevala le Prešernova Zdravljica.

»Ja, kam smo prišli! Cankar ni ustrezen!?,« je bil nad stopnjo (ne)demokratičnosti v državnem zboru razočaran celo vir časopisa Delo.

Kakšno je »ne dovolj« slovesno besedilo, ki ga je Veber avtoritarno prepovedal? Besedilo, ki ga pri prenosu proslave nismo smeli slišati, je:

»Oče naš, kateri si v nebesih... tvoje pravice iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si rekel, ne boš oporekel; kar si napisal, ne boš izbrisal! Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam. Oče naš, kateri si v nebesih... neskončno si usmiljen, daj beraču vbogajme; neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen in žejen, nasiti ga in napoji! Samo ukaži, pa bo živa tvoja beseda in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravico!... Oče naš, kateri si v nebesih... ne izkušaj jih predolgo, dotakni se s prstom njih oči, da bodo čudežno izpregledale; in tudi svojega hlapca ne izkušaj predolgo, ker je že star in nadložen; in potolaži ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oče naš, kateri si v nebesih...«

V Zavodu KUL.si vas prosimo, da nam posredujete besedila, oddaje, izjave, članke, povezave, video idr., v katerih avtorji žalijo verujoče državljane in spodbujajo versko nestrpnost, diskriminacijo in stigmatizacijo na diskriminacija@24kul.si .