V dneh po božiču Cerkev že od 5. stoletja obhaja spomin nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je dal pomoriti kralj Herod, ker se je ustrašil deteta Jezusa, ki so ga modri z Vzhoda označili kot 'novorojenega judovskega kralja'. Ti otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa.  V spominu Cerkve so nedolžni otroci že zgodaj čaščeni kot pravi mučence. Na Zahodu so njihov praznik vsaj že sredi 6. stoletja obhajali 28. decembra. To je tudi dan, ko se spominjamo vseh umrlih nerojenih otrok.

O nedolžnih otrocih poroča evangelist Matej v drugem poglavju svojega Evangelija. Jezusovo rojstvo je privabilo modre z Vzhoda, da so se prišli poklonit novorojenemu judovskemu kralju. Njegova zvezda jih je pripeljala najprej v Jeruzalem. Ko je judovski kralj Herod slišal o tem novorojenem judovskem kralju, se je silno prestrašil. Zbal se je za svoj kraljevski prestol. Sklical je velike duhovnike in pismouke ter jih spraševal, kje neki bi mogel biti rojen ta judovski kralj, o katerem govorijo modri. Pismouki so mu povedali, da je prerok Mihej napovedal, da se bo Kristus, vojvoda in pastir, rodil v Betlehemu v Judeji.

Tedaj je Herod dal v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke, dveletne in mlajše, misleč, da bo med temi tudi tisti novorojeni kralj, o katerem so govorili modri z Vzhoda. Bog je po svojem angelu Jožefu velel, naj vzame dete in njegovo mater ter se umakne v Egipt, dokler kruti Herod ne umrje. 

V luči nedoumljivih božjih načrtov so betlehemski dečki umrli kot pričevalci za Kristusa.

Kakor nekdaj betlehemski otroci, tako so danes nedolžne in nepotrebne žrtve tudi tisoči nerojenih fantkov in deklic, ki se ne smejo roditi. Ob prazniku najmanjših mučencev Cerkve se spomnimo tudi nanje. V javnem življenju se zavzemajmo za spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Še nekaj o slovenski tradiciji tega praznika

S praznikom nedolžnih otrok je povezan običaj tepežkanja, zato mu pravijo 'tepežni dan' ali 'pametva'. Zdaj so tepežkarji otroci, prvotno pa niso 'tepli' otroci, temveč doraščajoči fantje in tudi odrasli možje in sicer predvsem dekleta in mlade žene. Udarci s šibo na ta dan so so nekdaj prinašali blagoslov in rodnost, zato so jih dekleta in žene potrpežljivo in voljno prenašale.