Zadnjo številko Sobotne priloge (29.7.2017) so odgovorni urednik Gregor Knafelc, njegova novinarka Jožica Grgič ter lastnik Dela Andrej Kren določili za stigmatiziranje in širjenje kristjanofobije do slovenskih katoličanov. V prispevku »Papeževe reforme v senci škandalov«, ki ga je spisala Jožica Grgič, se ponovno grobo spravljajo na katoličane z namenom posploševanja krivde, stigmatizacije duhovnikov in blatenja Cerkve. Iz tendencioznega in pristranskega prispevka, v katerem so v en koš zmetali Vatikansko banko, spolne zlorabe in orgije, so želeli sporočiti eno samo stvar – katoličani vi ste kriminalci; borbenim ateistom  pa dali jasno »navodilo« - v svojih družinah in okolici še bolj grdo govorite o katoličanih.

Časopis Delo je še vedno eden izmed centrov slovenske institucionalne kristjanofobije, nazadnjaštva, zmerjanja in stigmatizacije katoličanov v Sloveniji. Za razliko od drugih časopisov Grgičeva in Knafelc ter predsednik uprave FMR in lastnik Dela Andrej Kren zlorabljajo medije in bralce indoktrinirajo o vsem slabem kar je povezano s Cerkvijo. Ob tem pa bralcem in slovenski javnosti namenoma prikrivajo kaj dobrega naredijo katoličani, duhovniki in škofje v 250.000 katoliških šolah po vsem svetu in kako imajo njihovi učenci in dijaki višje uspehe, manjše tveganje za asocialno vedenje, droge in alkohol. Prav tako namenoma nočejo pisati o 1.200 katoliških univerzah po vsem svetu, ki so zlasti v tretjem svetu eden glavnih stebrov izobraževanja najbolj revnih. Prav tako pritlehno zamolčijo, da Katoliška cerkev skrbi za 18.000 klinik in 5.000 bolnic po vsem svetu. Ob tem, da se vsak dan tam redovniki in redovnice žrtvujejo za žrtve AIDSA, gobavosti, malarije itd., Grgičeva, Knafelc in Kren cinično gledajo stran. Prav tako je skrb in financiranje 15.000 domov za upokojence za katere skrbi Cerkev prav tako zadeva o kateri ni vredno pisati. Ko bralec bere mračnjaške frustracije Gregorja Knafelca, Jožice Grgič in lastnika Andreja Krena dobi občutek, da je časopis Delo namenska propaganda za širjenje nestrpnosti do slovenskih katoličanov in objektivno gledano primer najnižjega dna slovenskega novinarstva. Zato je skrajni čas, da se temu upremo in naredimo pogumno dejanje. To je, da svojim sodelavcem in prijateljem priporočite tisto, kar sem sama storila – to je odpovedala časopis Delo ter prihranjeni denar v tej poletni vročini rajši namenila za pivo, Karitas in uboge.

Kako se kaže nestrpnost in diskriminacija proti kristjanom? 20.04.2017

Pojavi nestrpnosti in diskriminacije vključujejo med drugim naslednje elemente: 

I) Diskriminacija se najpogosteje kaže v naslednjih oblikah: Zavrnitev človekovih pravic kristjanov • Kršitev svobode izražanja • Kršitev svobode vesti • Kršenje pravic staršev glede vzgoje otrok • Kršitev institucionalne ali kolektivne razsežnosti verske svobode • Diskriminatorna politika "enakih možnosti"

II) Nestrpnost v obliki naslednjih dejanj: Marginalizacija kristjanov • Onemogočanje enakega dostopa do služb • Onemogočanje enakega dostopa pri sklepanju poslov • Izključitev kristjanov iz javnega življenja • Izključitev krščanskih simbolov iz javnosti • Družbena depriviligiranost kristjanov • Žalitve ali napeljevanje k žalitvam kristjanov • Zavajajoče predstavljanje kristjanov v medijih preko negativne stereotipizacije

III) Sovražna dejanja so navzoča v naslednjih kristjanofobičnih dejanjih: • Zločini iz sovraštva proti kristjanom • Sovražna dejanja kot odrekanje storitev • Vandalizem in onečaščanje verskih objektov

Primer žalitve in javnega spodbujanja sovraštva do kristjanov:
»So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost.« (Svetlana Makarovič, 6.1.2012)

Primer zavajajočega predstavljanja kristjanov v medijih preko negativne stereotipizacije:
»A čeprav v svoj zagrizeni ideološki boj tako nespodobno populistično žene tudi svoje premalo poučene in s predsodki prepojene cerkvene ovčice.« (Ranka Ivelja, 3.9.2011)