Primer Koroških dečkov je bil obravnavan 30. junija na parlamentarni komisiji za človekove pravice. Na seji je sodeloval tudi Franci Donko. Objavljamo njegov nagovor v celoti.

FRANC DONKO: Hvala za besedo, spoštovana predsednica, poslanci, strokovna in laična javnost, ki nas spremljate preko televizije.
Ko  govorimo o potrebnih spremembah na CSD, se mi zdi, da smo tukaj večinoma strokovnjaki in poslanci in prav je, da tukaj nekdo stvari razloži na tak način, da bodo ljudje razumeli, za kaj gre.
Kaj se trenutno dogaja na področju socialne politike, bi lahko ilustriral z naslednjim prizorom. Najbrž ste vsi brali Dostojevskega ali pa ga radi prebirate, in v romanu Besi je en prizor, kjer policijski komandir govori ljudem, ki gasijo požar v neki vasi, ki so ga zanetili boljševiki. Pravi jim: »stojte, nehajte, zastonj gasite, kajti požar, resnični požar je v glavah ljudi«.
In prav tako je v našem primeru. Resnični požar je tukaj pri tistih na socialnem področju, ki odločajo o socialni politiki, ki uravnavajo to socialno politiko. Kdo je to, seveda vemo, to je ministrstvo.
In zadnja leta opažam, posebej še po uveljavitvi Svetlikove socialne zakonodaje, in kar dveh poskusih spreminjanja družinske zakonodaje, da imamo v socialnem delu opraviti z izgubo in pomanjkanjem zdrave pameti. Se pravi, do tega prihaja, ker uradni predstavniki stroke razglašajo, da je potrebno v stroki enako razmišljati o vseh pomembnih vprašanjih, vemo pa, da imajo strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, zelo različna mnenja o posameznih vprašanjih, in rešitve povsod še niso dorečene. Ne zgolj pri družinski politiki, ne pri uvajanju istospolnih družin, tudi pri denarnih prejemkih družin. Najbrž se vsi strinjamo z ugotovitvijo, da je zemlja okrogla in ne ploščata.  Toda ali hočemo, da imamo vsi enake predpostavke pri proučevanju rase, razreda, spola, neenakosti, evolucije ali zgodovine. Ali je raziskovanje na ideološko uniformnih fakultetah kot so Fakulteta za socialno delo, Filozofska fakulteta, Fakulteta za družbene vede res tako dobro koristno in edino merodajno? Jaz mislim, da ne. Da je prav tako merodajno tudi raziskovanje na Fakulteti za uporabne družbene študije, na Teološki fakulteti in drugod. Bežen pogled v zgodovino nas pouči, da znanost napreduje takrat, ko imajo raziskovalci različno predznanje, vrednote tudi politična prepričanja. Takšni raziskovalci se ne strinjajo za objavljenimi odkritji. Posebej se je to pokazalo v razsvetljenstvu kot gonilo razvoja znanosti. Oporečniki so opravljali drugačne raziskave, prišli do nasprotujočih rezultatov. In stroka je počasi izluščila resnico. Danes se pa zdi, da nas počasi ponovno vračate tja, se pravi v tiste čase, ko ni bilo dovoljeno misliti drugače. Prav nič drugače ni v stroki socialnega dela. Danes se pa zdi, da nas počasi ponovno vračate tja v tiste čase, ko ni bilo dovoljeno misliti drugače. Prav nič drugače ni v stroki socialnega dela. Tudi v stroki socialnega dela nas je veliko, ki mislimo drugače kot vi, ki uravnavate socialno politiko. Vendar je med nami seveda žal mnogo takšnih, ki svojega mnenja ne upajo izraziti na glas, ker pričakujejo posmeh, morda celo preganjanje po zakonu o varstvu pred diskriminacijo. To se dogaja vselej kadar se postavi pod vprašaj konkretno ravnanje stroke socialnega dela in pa seveda ko so izzvana programska načela socialne politike Združene levice, Socialnih demokratov, Desusa, SMC in podobnih strank.
Rad bi sporočil predstavnikom ministrstva in pa ministrici Anji Kopač Mrak, da sta s svojim predhodnikom Ivanom Svetlikom trajno zapisana v slovensko zgodovino, pa ne le zgolj zaradi družinskega zakonika, ki smo ga zrušili z referendumom, ampak zaradi obračuna s slovenskimi družinami in reveži, ki sta jim močno… Me lahko pustite, da nadaljujem, prosim? …ki sta jim vzela normalno možnost preživetja. Kajti, poglejte, govorim iz prakse, štiri leta sem bil na delovnem mestu informatorja, strokovnega delavca za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. In spomnim se, spoštovani, kako je vaša zakonodaja nižala že tako majhne socialne podpore, kako so se reveži starejši odpovedovali varstvenemu dodatku, kako so otroci zaradi istočasno otroškega dodatka izgubljali štipendije, kako so mnogi starostniki izgubili, zapuščali domove za starejše in šli v druge veliko bolj nedorečene oblike bivanja. Takšnega napada na družine in reveže v slovenski zgodovini kot je trenutna vladajoča politika izvršila še do sedaj jaz nisem videl in ga tudi ni bilo. S tem pa, da se seveda trenutno ministrica in pa gospod Svetlik hvalita, da sta člana stranke, ki se bori za delavske pravice proti socialnim krivicam. Spoštovana imenovana, vidva sta velika ustvarjalca nove revščine v Sloveniji in njena neusmiljena pospeševalca. Spoštovana ministrica, tudi kraja dečkov starima staršema je samo prikaz, kako Socialni demokrati razumete družino. Vaša strokovna odgovornost je ob tem že nastopila, samo pripravljeni je še niste sprejeti in vam povem, da jo boste morali četudi imate načelno podporo ostalih nenačelnih strank. Vaše razumevanje socialne politike je žal popolnoma ideološko, brez sledi sočutja, brez spoštovanja resolucije nacionalnega programa socialnega varstva 2013 do 2020, kamor smo napisali same krasno zveneče parole in usmeritve in se v praksi ne upoštevajo. Brez spoštovanja mednarodnih konvencij in brez spoštovanja sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Tukaj se zgovarjate na stroko in zahtevate, da strokovni delavci in  ljudje brezpogojno priznavamo vašo stroko, ki je, mimogrede, tukaj zaradi ljudi, ne pa zaradi vas. S povečano birokratizacijo centrov ste močno posegli v strokovno delo z uporabniki. Ti pogosto več sploh nimajo stika s strokovnimi delavci, ki rešujejo njihove vloge, kot je bilo že omenjeno. V tem primeru vam moram reči, kako ste zelo neodzivni. V letu 2013 sem nekajkrat na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tovrstne sistemske težave Centra za socialno delo Maribor, kjer sem kot informator delal, večkrat opozoril, prosil za vašo pomoč, obrnil sem se tudi na socialno zbornico in do današnjega dneva še odgovora od nobene institucije nisem dobil, morda pa še pride s kakšno zakasnelo pošto. Torej, CSD so v tem trenutku prepuščeni vaši samovolji in vsakršni odsotnosti zdrave vizije razvoja CSD-jev, zato je tukaj nujno potrebna alternativa. Ljudje imajo pravico do izbire, zato je potrebno dopustiti možnost, da bodo strokovnjaki s koncesijami opravljali storitve, ki ne spadajo v javna pooblastila. Gre za možnosti izbire osebne pomoči in ostalih pomoči pri strokovnjakih s koncesijo, česar sedaj ni.

Nestrpno seganje v besedo s strani poslanca Matjaža Hana:

PREDSEDNICA EVA IRGL: Jaz bi vas samo prosila, da gospod Donko pove svoje mnenje do konca… Samo malo gospod Donko! Potem pa bom tako ali tako odprla razpravo. Še prej bom dala besedo gospe Kvas, ki je tudi z nami in je želela, še prej pa postopkovno gospodu Hanu, ampak dovolite, da svoje mnenje in stališče do ravnanj in delovanja CSD lahko pojasni gospod Donko. Izvolite, beseda je vaša. Ampak dajte se res omejiti na ravnanje in delovanje CSD. Izvolite.

FRANC DONKO: Hvala vam. Menim, da moramo biti delavci CSD za socialno delo v prvi vrsti socialno čuteči ljudje. In to bi srčno želel in pričakoval tudi od poslancev! Od kar se s to tematiko pojavljam v javnosti me kličejo mnoge kolegice in kolegi predvsem iz enot za uveljavljanje pravice iz javnih sredstev, poročajo o zasičenosti z upravnimi postopki kar se ni spremenilo še. Ponekod o nevzdržnih pogojih dela mnogi že leta nimajo supervizije, izobraževanja so okrnjena in minimalizirana na najbolj nujna, ni sredstev za poglobljena izobraževanja, ker bi izpolnjevali kriterije strokovnega in osebnostnega napredovanja. Med tem seveda se pripravlja ta informativni izračun katerega se strokovni delavci po centrih zelo bojijo, ker se vsaj v prvi fazi obeta kot dodatna obremenitev.

Nepooblaščen vpogled v osebne podatke: Gabi Čačinovič Vogrinčič v primeru Koroških dečkov

Tudi bi se rad dotaknil pojavljanja kolegic iz fakultete v socialnem delu v konkretnem velenjskem primeru. Tukaj se kaže, da tudi profesorice socialno delo ne spoštujejo te stroke, predvsem pa kršijo temeljno načelo socialnega dela to je načelo zaupnosti. Ta konkreten primer lahko omenim le nepooblaščen v pogledu občutljive osebne podatke in komentiranje prof. Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki v tem trenutku še ni dobil epiloga. Tudi iz tega razloga se vedno bolj izrazito kaže potreba ne zgolj po tem, da se CSD reformirajo, ampak da dobimo alternativno fakulteto za socialno delo, kajti trenutna je..., gospod Han, lepo prosim, boste imeli besedo in me boste takrat lahko predlagali za novega dekana Fakultete za socialno delo, hvala vam.
Trenutna Fakulteta za socialno delo se kaže kot jedro protisocialnega dela in grobih socialnih eksperimentov. Študenti Fakultete za socialno delo, ki so se obračali na mene poročajo o šikaniranju v primeru, ko se tudi na izpitih ne strinjamo z vsemi ideološkimi stališči profesoric in profesorjev. Je mogoče prof. Gab Čačinovič Vogrinčič tista, ki bo odločala katere vzgojne pristope in modele ji bomo dopuščali, ali je ona tista stroka, ki bo odločala kaj je in kaj ni po trenutnih standardih. Tukaj bi mimogrede navrgel vprašanje zakaj v romskih naseljih dopuščate drugačne standarde in zakaj stroka socialnega dela dopušča v Sloveniji šeriatske poroke. Dajmo se tudi o tem vprašati, kje je ta stroka, ki glasno vpije o takih in drugačnih zaščitah ljudi, dopuščajo pa tovrstne obhode naše trenutno veljavne zakonodaje. Morda ne živimo v isti državi, ne vem.
Od strokovnjakov vseh vrst, ki se tako ali drugače z raznimi grimasami tukaj oglašate in vsa kamera seveda ne vidi bi pričakoval malo več empatije in malo manj dvomljive teorije. Da pri tem, ko govorimo o koristi otrok morda ne bomo našli skupnega jezika, morali bi pa iskati dogovor, v katerem povzročimo najmanj škode, mogoče se nanašam na konkretni primer velenjskih dečkov, ampak vse preveč je takih primerov. Zato lahko rečem, da bom z opozorili nadaljeval.

Ministrica po starem- njen predlog reforme CSD le na ravni kozmetičnih olepšav

Bojim, da tudi ta reforma, ki se obeta se kaže še kot ena reforma, na podlagi katere bodo razni levičarski "nevladniki" spet lepo pripojeni na državni proračun. Reforme, ki se v zadnjih letih izvajajo so bolj ali manj kvazi reforme in pesek v oči, in to na vseh področjih, tudi v sociali, za kar znate odlično poskrbeti. Strokovni delavci na CSD ob takih reformah nimamo niti časa, potrebe razmišljati o svoji stroki, ampak se ves čas trudimo izpolnjevati zahteve, ki se ponavadi iz meseca v mesec spreminjajo, kajti če ne je ogroženo naše preživetje in naša služba v javnem sektorju. Z zanimanjem bom sledil vašim predlogom po reorganizaciji centrov se pa bojim, da ob vašem dosedanjem načinu razmišljanja in delovanja se nam pa obeta še en projekt, h katerem bomo socialne delavke in delavci spet potegnili kratko.
Jaz mislim, da vse dokler bomo dovolili, da nam od ljudi in stroke odtujena politika zapoveduje, kaj je stroka, tako dolgo ne bo vrnitve na pot normalnosti. Tiste normalnosti, ki jo prepoznavam v tradiciji, zdravi pameti in preizkušenih načinih življenja in urejanja skupnih vprašanj s pomočjo demokracije.
Trenutno vidimo, da vaša vladajoča politika skupna vprašanja tudi socialno politiko ureja samo s pomočjo preglasovanja in to se mi zdi zaskrbljujoče, saj se v parlamentarni demokraciji in državi s 25 letno demokratično tradicijo to ne bi smelo dogajati.
Pozitivno sporočilo decembrskega referenduma pa mislim, da prinaša v naš prostor spoznanje, da je še upanje za Slovenijo in da bo vladajoča garnitura, ki na tak način obvladuje Slovenijo, če ne prej, pa na naslednjih volitvah dokončno pogorela.
Premalo je samo govoriti o stroki in o tem kako bomo spreminjali podrobnosti, napačni ljudje in zgrešena socialna politika pa bosta ljudi še naprej finančno in moralno ogrožala.
 Centri za socialno delo morajo postati ljudem prijazne ustanove. Hvala za besedo.