Phillipe Ariño, 34-letni franscoski profesor španščine, homoseksualec, po celem svetu predava o svoji izkušnji homoseksualnega življenja in krščanstvu kot poti svobode. Je zagovornik pravice otrok do mame in očeta. Strinja se, da je homoseksualcem potrebno zagotoviti pravice, vendar ne tako, da bi homoseksualo razmerje postalo družbeni model ljubezni.

Philippe Ariño, profesor španskega jezika, se je rodil 3. maja 1981, v katoliški družini s petimi otroki.  Da ga privlačijo fantje, je prvič začutil pri desetih letih. Pri sedemnajstih je svojo usmerjenost priznal bratu dvojčku, pri dvaindvajsetih še svojim staršem. V letih, ki so sledila, se je družil s homoseksualci, zahajal v njihove klube in društva. V telesno razmerje se je zapletel z desetimi moškimi.

Homoseksualni odnosi so pogosto povezani z nasiljem
Kljub temu, da mu je bila homoseksualna spolnost všeč, pa je pri njej ves čas nekaj pogrešal. Na začetku je mislil, da samo še ni srečal pravega, potem pa je ugotovil, da njegovo nezadovoljstvo izhaja iz strukture homoseksualnega odnosa, ki je manj zadovoljujoč od heteroseksualnega. Iz homoseksualnega odnosa je namreč izrinjena bistvena komponenta spolnosti – dopolnjevanje spolov. »Odnos v istospolnem paru ni nekaj preprostega. V njem sem čutil odsotnost temeljne realnosti spolnosti, pogosto pa je povezan tudi z nasiljem«, pove Philippe Ariño. Philippe ima kar 60 prijateljev homoseksualcev, ki so bili posiljeni. »Prvič« je med homoseksualci  velikokrat povezan z alkoholom, prisilo, nepoznavanjem drugega ali pa je nekaj »čudnega«, razlaga Philippe. Prepričan je, da je homoseksualnost rana.

»Ranjen sem, strah me je žensk.«

V iskanju svoje spolne identitete se je Phillipe zbližal s prijateljico. Mislil je, da mu lahko ženska ljubezen pomaga premagati homoseksualno nagnjenje. Bil je tik pred zaroko, ko je sebi in dekletu priznal, da ga spolno ne privlači. Da je ne bi še bolj prizadel, se ja z njo razšel. »Ranjen sem, strah me je žensk«, pove Phillipe in prizna, da je istospolno nagnjenje pregloboko vtisnjeno vanj. Kljub temu pa se je Philippe januarja 2011 popolnoma odpovedal zapeljevanju moških, samozadovoljevanju in pornografiji. Radikalno je začel slediti Kristusu. Odkar je svoje homoerotične želje izročil njemu, se je njegovo življenje radikalno spremenilo. Dobil je nove prijatelje, razvil se je na umetniškem, intelektualnem in duhovnem področju. Začel je študirati sodobno gay kulturo in napisal slovar homoseksualnih izrazov, ki je bil objavljen pri založbi L'Harmattan. V tej knjigi interpretira elemente homoseksualne kulture kot »kode«. Na spletnem mestu Puščavski pajek oziroma L'Araignée du Désert nekatere od teh izrazov (kod) opiše. Preberete si lahko tudi njegov življenjepis in poslušate njegove nastope v radijskih in televizijskih oddajah.

Philippe Ariño je izjemno aktiven v družbenem in medijskem prostoru

Poleg nastopov v radijskih in televizijskih oddaja, piše tudi članke o homoseksualnosti in homofobiji. Mladim pričuje po šolah in cerkvah. Zaveda se, da lahko svojo krhkost daruje. Zaveda se, da smo vsi ranjeni, še posebej v spolnosti. Da se ne pretvarja, je Philippe pokazal tudi kot aktivist v kampanji proti zakonu, ki v Franciji dovoljuje poroko dveh moških in dveh žensk. Presegel je ozko gledanje tistih, ki protestirajo predvsem proti pravici istospolnih partnerjev do posvojitve otrok. Poudarja, da sta za otroka pomembna oče in mati, vendar pa je po njegovem pomemben tudi razmislek o samem pomenu zakonske zveze, saj poroka ne zajema le vprašanje otrok. »Pred leti se nihče od gejev in lezbijk ne bi želel vpreči v zakonski jarem, danes pa nam to izbiro prijazno ponujajo ljudje, ki jim poroka nič ne pomeni. Hvala za tako darilo«, jim pravi opredeljeni homoseksualec. Prepričan je, da poroka sama po sebi zahteva različnost spolov in dvomi, da bo kot institucija med homoseksualci resnično zaživela. Strinja se s tem, da je homoseksualcem potrebno zagotoviti pravice, vendar ne tako, da bi homoseksualni par zakonsko postal družbeni model ljubezni.

Najbolj sprejetega se počuti med katoličani

Phillipe pravi, da se je do sedaj najbolj sprejetega počutil med katoličani. Pravi, da se v cerkvi počuti doma kot se je nekoč v baru, namenjenemu homoseksualcem. Na vprašanje, kaj bo storil, če se spet zaljubi v moškega odgovarja: »Resnično frustrirani so tisti, ki iščejo avanture, da bi se znebili frustracij, vendar ne najdejo tistega, kar iščejo. Resnično svobodni so tisti, ki so se včasih sposobni čemu odreči.«

Na spletnem mestu YouTube ima Phillipe Ariño svoj kanal, na katerem si lahko ogledate njegova pričevanja. 

Vesna Vilčnik