Verjamemo, da velika večina bralcev 24kul.si ne kupuje časopisa Delo, ker noče financirati njegove gonje proti otrokovim pravicam. Zato v nadaljevanju v celoti objavljamo zanimivo pismo Vilija Kovačiča, ki je bilo v Delu objavljeno 14. 11.

"REFERENDUM JE PRAZNIK DEMOJRACIJE, NE PA NJENO NASPROTJE

Komentiranje odločbe Ustavnega sodišča RS (US), da dovoli referendum o družinskem zakoniku, je ušlo nadzoru zdrave pameti. Združena levica (ZL) in stranka SD sta užaljeni in govorita, da je odločil ustavni sodnik Mozetič, nekoč krščanski demokrat. Cerarjevi molčijo, kajti bili so zaloteni pri prešuštvovanju z ZL, ki je skušala z Blitzkriegom povoziti vse, ki so se ji drznili upreti. Zdaj v ZL celo natolcujejo, da je z referendumom kršena ustava. Sveta preproščina – uveljavitev ustavne določbe o odločanju ljudstva je po tej »logiki« kršitev ustave.

Je pa res obratno. Ob sedanjem nedemokratičnem vzdušju je uveljavljanje referendumske pravice zelo oteženo, čeprav je še edino sredstvo, da se politika, ki ponori, zaustavi na miren način. Zato odločitev US pozdravljam. Ravnalo je namreč tako, kot se za US spodobi – v duhu demokracije in obenem ustavne zaščite družine in človekovih – predvsem otrokovih pravic. Oboje je povsem v skladu z duhom in črko ustave. Sporni zakon namreč ne odpravlja neustavnega stanja, kot trdijo v ZL, pač pa neustavnost povzroča: na področju varstva družine in pravice otroka do obeh staršev – očeta in matere. Kot da otroci nimajo človekovih pravic.

Poglejmo kaj se dogaja v nedemokratičnem vzdušju? V  napadih  na pravico ljudstva do referenduma nasprotniki mešajo jabolka in limone. Pri tem pa se potvarja resnico. Za kaj gre?

1. Avtorji zakona trdijo, da je državni zbor potrdil novelo zakona »po burnih razpravah«. Trditev ni resnična. O noveli zakona ni bilo nobene javne razprave – ni bilo niti javne predstavitve mnenj v DZ, kot je običaj za pomembne zakone, vse je teklo po hitrem – izsiljenem postopku pod taktirko ZL. Bil pa je političen spopad v DZ, zmagali niso argumenti, ampak preglasovanje, s pomočjo utečenega pre-glasovalnega stroja. Trditev, da ta razprava poteka že deset oziroma 15 let pa je seveda zavajanje. Zakonodaja na tem področju (Irska, ZDA itd.) je namreč naplavila vrsto novih problemov, ki prej niso obstajali.

2. Ker je bilo zgolj v štirih dneh zbranih 48.146 podpisov, je po svoje razumljiva osuplost ZL. Ti so še pred letom in pol prisegali na neposredno demokracijo (ob t.i. vstajah), zdaj pa njeno uveljavljanje označujejo za nedopustno, za sprevrženo in reakcionarno. Resnici na ljubo je treba dostaviti, da niso sprevrženi podpisi ljudi, ampak skrajšan, celo uzurpiran zakonodajni postopek.

3. In kje je v referendumskem sloganu »Za otroke gre«, kot pravijo nasprotniki referenduma, zloraba otrok? Z naštevanjem drugih, povsem realnih problemov žensk in otrok, hočejo preusmeriti pozornost javnosti od bistva referendumskega postopka in samega bistva zakona. Krona vsega v tem kontekstu pa je zlo-uporaba znanega pravnika sodnika Boštjana M. Zupančiča s citatom, ki ga je izrekel ob neki drugi priliki: »sovražim nerazgledano rajo, držite jo stran od mene«.

Stanje duha, ki  se kaže v citiranih izjavah, je nedemokratično. Mislim, da problem Slovenije ni reakcionarno ljudstvo, ampak hiper »napredna« novodobna ideološka inteligenca, ki sovraži svobodno izrekanje ljudi. Skratka, problem je inteligenca, ki sovraži svobodo in demokracijo kot tako, še posebej takšno, ki bi pomenila enake "vatle" za vse. Zato ljudstvo razglaša za nekompetentno.

Res pa je, da če so ljudje informirani, niso nekompetentni ali reakcionarni, patološki in strahopetni. Če so dovolj informirani, so lahko povsem razsodni in bolj preudarni od nadutih »intelektualcev« in »revolucionarnih« politikov.

Veselim se, da bo končno, kljub praktično skoraj popolni omejitvi referendumov, za katero nosijo zgodovinsko ne-odgovornost vse politične stranke, končno pravno-veljavno smelo odločiti ljudstvo. Omejitve, ki so bile uveljavljene leta 2013 glede kvoruma glasov (zdaj je ta cca 345.000) so namreč ta ustavni inštitut tako omejile, da je za njegov uspeh odločilna udeležba volivcev. Zato bo zelo pomembno, da ljudje pridejo na volišča. Kdor ostane doma, neodgovorno prepušča odločanje drugim, politično in državljansko nezainteresiraim.

Referendum je, ne glede na njegov končni rezultat, izjemen praznik demokracije, čeprav bo hkrati v konkretnem primeru, upam, tudi poraz njegovih nasprotnikov. To je tistih, ki se v tem primeru dvolično zgledujejo po, v njihovih očeh sicer »dekadentno neoliberalnih«, kapitalističnih Združenih državah Amerike, kjer bo - po logiki podobnega zakona, ki ga v ZDA dejansko že izvajajo - trgovina z otroki posledično izenačena s svobodno trgovino z orožjem.

Ustavni sodniki so upoštevali ustavno določbo, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, šele za njim, in ne pred njim, pa njegovi predstavniki - politične stranke. Napad ZL na referendum je v resnici korak stran od demokracije. Upam, da ga bodo ljudje razumeli kot praznik in to z množično udeležbo potrdili.

To bo tudi potrditev, da politična oligarhija nima mandata za vse, kar ji omogoča poslanski pre-glasovalni stroj. Primerjava z zakonom o obrambi, ki jo vsiljujejo, pa je neustrezna, saj zakon o zakonski zvezi ne zahteva nobenega urgentnega reševanja, kot je nujna uporaba vojske na mejah zaradi beguncev. Urgentno pa je, da se ljudje z neposredno demokracijo zoperstavimo samovolji navidezne demokracije.  Upam, da ne bodo odločili tisti, ki nočejo odločati in ostajajo doma in da si bo  20 decembra dovolj  volivcev »upalo« izreči proti. Skratka, da se politično rokohitrstvo in antidemokratični desant na ljudsko voljo ustavi. Za izenačitev pravic istospolnih pa se v mirnem ozračju najde problemu primernejše pragmatične, ne razdvajajoče in neideološke, zakonske rešitve.   

Vili Kovačič, Civilna pobuda Referendum državljanom"