Za zaprtimi vrati Ministrstva za zunanje zadeve so v začetku novembra 2014 obravnavali priporočila, ki so jih tuje države namenila ob drugem ciklusu Univerzalnega periodičnega pregleda. Gre za politični mehanizem, s katerim Združeni narodi vsakih pet let pregledujejo spoštovanje človekovih pravic v naši državi. Zaključno poročilo tega pregleda je za državo zavezujoče, priporočila posameznih držav, ki jih ob tem izrekajo, pa imajo samo nezavezujočo naravo. Zanimivo pa je to, da je minister Karel Erjavec s svojo ekipo podprl nekatera priporočila, ki so v popolnem nasprotju z voljo državljanov, ki so jo izrekli na t. i. Družinskem referendumu leta 2012, ko so odločno zavrnili predloge za izenačitev zakonske zveze in istospolne skupnosti ter posvojitev otrok v takšne skupnosti.

Karel Erjavec je v Ženevi potrdil sporna priporočila z namenom, da ustvari politično podlago za spremembo naše družinske zakonodaje!

Karel Erjavec je skupaj z Goranom Klemenčičem, ministrom za pravosodje, potrdil omenjena priporočila v okviru zagovora naše države v Ženevi novembra 2014.

Tako se je Karel Erjavec strinjal z zahtevo Španije, ki zahteva od Slovenije, da naj izenači zakonsko zvezo in istospolno zvezoda naj Slovenija uzakoni posvojitve otrok v homoseksualne skupnosti ter uzakoni nadomestno materinstvo in umetno oploditev za homoseksualce:
115.92. Uskladi naj pravice homoseksualnih parov s pravicami heteroseksualnih parov (Španija).

Minister Erjavec je podlegel zahtevi Hrvaške, da naj Slovenija čim prej sprejme nov zakon o Istospolni partnerski zvezi.

115.98. Sprejme naj zakon o istospolni partnerski zvezi, da bi osebam LGBTI zagotovila več pravic

Kam smo prišli? Sedaj nam bo Hrvaška ali katerakoli država s protidružinsko vlado diktirala kakšne zakone bomo v Sloveniji sprejemali? Zanimivo bi bilo, kakšne bi bile reakcije, če bi države z vladami, ki spoštuejo družino, npr. Madžarska, Slovaška, Litva, Makedonija, Poljska itn. diktirale, da je potrebno spremeniti ustavo in ustavno zaščititi zakonsko zvezo in pravico otrok do mame in očeta. 

Erjavec je potrdil priporočila tujcev, da radikalnim homoseksualnim organizacijam priskrbi še več državnega denarja za spremembo slovenske kulture in družinskih izročil!

Karel Erjavec je novembra 2014 s svojo ekipo potrdil ta sporna in za nas popolnoma nezavezujoča priporočila  z namenom, da v Slovenski politiki ustvari sklicevanje na mednarodno politično podlago:

1.s katero bodo slovenski radikalni homoseksualni aktivisti še bolj nasilno pritiskali na ministrstva, poslance in javnost, da uzakonijo radikalno homoseksualno agendo, ki zanika pomen očetovstva in materinstva ter zahteva uzakonitev nadomestnega materinstva in spremembo šolskih programov.

2. politično podlago za davkoplačevalsko financiranje radikalnih homoseksualnih organizacij, ki v Slovenijo izvajajo protidružinsko politiko in ideološko indoktrinacijo otrok v šolah v nasprotju s prepričanji staršev.

3. ustvari politično okolje v Sloveniji, kjer bo v prihodnosti kratena svoboda govora drugače mislečim, ki se ne strinjajo s spornimi pogledi družinsko življenje.

Zato zahtevamo, da Karel Erjavec čim prej identificira in zamenja vse tiste ljudi na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki zelo verjetno samovoljno in za njegovim hrbtom izvajajo takšno radikalno pro-homoseksualno politiko. Prav tako pa naj kot zunanji minister končno preneha z diskriminacijo družinskih organizacij v Medresorski skupini za človekove pravice (iz katere so bili letos spomladi izključeni) ter se tako v Sloveniji kot v tujini javno zavzema za pozitivno družinsko politiko in pravico vsakega otroka do očeta in matere. Za to mu bomo iskreno hvaležni.

Matej Lo.
 

Več: preberite si seznam tujih priporočil, ki jih je Slovenija prejela od tujih držav v postopku Univerzalnega perodičnega pregleda:

 Organizacija združenih narodov A/HRC/WG.6/20/L.13
  Generalna skupščina

NEPREČIŠČENO BESEDILO Distr.: omejena
6. november 2014

Izvirnik: angleščina
Svet za človekove pravice
Delovna skupina za Univerzalni periodični pregled
19. zasedanje
Ženeva, 27. oktober– 7. november 2014
  Osnutek poročila Delovne skupine za Univerzalni periodični pregled*
  Slovenija

Kazalo
Odstavki Strani
  Uvod   1–4 3
I Povzetek postopka pregleda  5–114 3
  A. Predstavitev države, ki je predmet pregleda  5–17 3
  B. Interaktivni dialog in odgovori države, ki je predmet pregleda  18–114 5
II. Ugotovitve in priporočila  115–x116 13
Priloga
   Sestava delegacije  23

Uvod
1. Od 27. oktobra do 7. novembra 2014 je potekalo dvajseto zasedanje Delovne skupine za Univerzalni periodični pregled, ustanovljene v skladu z resolucijo Sveta za človekove pravice št. 5/1 z dne 18. junija 2007. Pregled Slovenije je bil na vrsti na 13. seji 4. novembra 2014. Slovensko delegacijo je vodil Goran Klemenčič, minister za pravosodje. Na 17. seji 6. novembra 2014 je delovna skupina sprejela poročilo o Sloveniji.
2. Za lažji pregled je 15. januarja 2014 Svet za človekove pravice izbral naslednjo skupino poročevalcev (trojko): Bocvano, Italijo in Vietnam.
3. V skladu s petnajstim odstavkom priloge k resoluciji št. 5/1 in petim odstavkom priloge k resoluciji št. 16/21 so bili za pregled Slovenije objavljeni naslednji dokumenti:
a) oddano nacionalno poročilo/pisna predstavitev v skladu z odstavkom 15 (a) (A/HRC/WG.6/20/SVN/1),
b) sveženj, ki ga je pripravil Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice v skladu z odstavkom 15 (b) (A/HRC/WG.6/20/SVN/2),
c) povzetek, ki ga je pripravil Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice v skladu z odstavkom 15 (c) (A/HRC/WG.6/20/SVN/3).
4. Trojka je Sloveniji poslala seznam vprašanj, ki so jih vnaprej pripravile Belgija, Češka, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Španija ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Vprašanja so na voljo na ekstranetu Univerzalnega periodičnega pregleda.
I.    Povzetek postopka pregleda
A.    Predstavitev države, ki je predmet pregleda
5. Slovenska delegacija je ponovno poudarila, da so človekove pravice eno od temeljnih načel, na katerih je nastala Republika Slovenija. Povedala je, da se je od predložitve poročila povečal delež žensk v državnem zboru in vladi. Sredi oktobra se je začela tudi javna obravnava pomembnega novega osnutka zakona o istospolni partnerski skupnosti.
6. Delegacija je poročala, da je vlada precej zmanjšala zaostanke pri poročanju pogodbenim telesom na področju človekovih pravic ter da je Slovenija v juliju predložila tretje poročilo po Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in prvo poročilo po Mednarodni konvenciji o pravicah invalidov. Prav tako je predložila posodobljeni skupni predstavitveni dokument.
7. Delegacija je poudarila področja, kjer je Slovenija dosegla velik napredek od leta 2010. Posebej je omenila ukrepe za reševanje statusa oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva. Leta 2010 je bil sprejet zakon, ki ureja njihov status ter jim omogoča, da uredijo svoj status in pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje od izbrisa dalje. Junija 2014 je začel veljati poseben sistem povračila škode, v skladu s katerim lahko upravičenci zaprosijo za odškodnino.
8. Slovenija je obvestila, da je dodatno zmanjšala sodne zaostanke, ki jih zdaj ni več mogoče obravnavati kot sistemski problem.
9. Delegacija je zagotovila, da je Slovenija ponovno podrobno preučila varčevalne ukrepe, da bi zmanjšala njihove posledice za najbolj ranljive. Socialni transferji so pomembni za zmanjševanje revščine v Sloveniji.
10. Delegacija je odgovorila na vprašanja, ki jih je prejela vnaprej prek interaktivnega dialoga univerzalnega periodičnega pregleda, pri čemer je najprej predložila dodane informacije v zvezi z vprašanji Nizozemske, Češke, Španije, Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Mehike o izbrisanih in predstavila konkretne ukrepe po zakonu o povračilu škode. 
11. Pri vnaprej prejetih vprašanjih Belgije, Nemčije, Nizozemske, Norveške in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske o Romih je delegacija poudarila izboljšane njihovih bivalnih razmer, kar je prednostna naloga po Nacionalnem programu ukrepov za Rome za obdobje 2010–2015, in napredek v mnogih romskih naseljih, dosežen v zadnjih letih.  
12. Pri vprašanjih Nizozemske, Norveške, Češke, Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Mehike glede trgovine z ljudmi je delegacija ponovno poudarila pomen, ki ga pripisuje tej problematiki. Potrdila je, da nacionalni koordinator letno poroča vladi in državnemu zboru o preventivnih ukrepih in pomoči za vse žrtve trgovine.
13. Pri belgijskem vprašanju glede diskriminacije otrok istospolnih partnerjev v šoli na podlagi spolne usmeritve družine je delegacija predstavila dejavnosti ozaveščanja, pri čemer je poudarila knjigo o osebah LGBTI Ime mi je Damjan, ki so jo vsi dijaki prejeli v tekočem šolskem letu. V zvezi s španskim vprašanjem je pojasnila, da ministrstvo za zdravje in transfuzijska služba trenutno preučujeta obstoječo prakso, da bi jo prilagodila zahtevam medicinske stroke za zaščito prejemnikov krvi ob spoštovanju načela nediskriminacije. 
14. Pri mehiškem vprašanju je delegacija ponovila, da je v Sloveniji enakost spolov pravica, cilj in horizontalno načelo na vseh področjih življenja žensk in moških v vseh življenjskih obdobjih. Poročala je o položaju žensk na trgu dela, kjer ima Slovenija eno od najnižjih razlik v plačah v Evropi (približno 2,5 % v letu 2012). V zvezi s preprečevanjem nasilja nad ženskami pa je slovenska delegacija predstavila pomembno kampanjo VESNA – živeti življenje brez nasilja.
15. Pri norveškem vprašanju o prenatrpanosti slovenskih zaporov je delegacija pojasnila, da se je ta problem začasno pojavil samo v enem zaporu in da se odpravlja z različnimi ukrepi. V zvezi s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice o deviznih varčevalcih Ljubljanske banke je vlada imenovala delovno skupino za izvrševanje sodbe, pripravlja pa tudi akcijski načrt, ki bo predstavljen Odboru ministrov Sveta Evrope do sredine januarja 2015.
16. Delegacija je poudarila, da trenutno potekajo pogovori o krepitvi instituta varuha človekovih pravic za uvrstitev v skupino A po pariških načelih.
17. V zvezi z belgijskimi vprašanji je delegacija pojasnila, da v Sloveniji poteka medresorsko usklajevanje o ratifikaciji Izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah, Mednarodne konvencije za zaščito vseh oseb pred prisilnim izginotjem in spremembe 8. člena Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.
B. Interaktivni dialog in odgovori države, ki je predmet pregleda
18. V interaktivnem dialogu je izjave dalo 72 delegacij. Priporočila iz dialoga so zbrana v II. razdelku tega poročila.
19. Iran z odobravanjem sprejema podpis in ratifikacijo mednarodnih aktov ter spremembe zdravstvene zakonodaje, tudi zakona o zdravstveni dejavnosti. Vendar je tako kot Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice zaskrbljen zaradi nasilja nad ženskami in otroki, nasilja v družini in nasilja nad Romi.
20. Irak je pohvalil dejavnosti za izvajanje priporočil iz prvega kroga pregleda. Z odobravanjem sprejema ukrepe glede nasilja v družini, trgovine z ljudmi in zaščite otrok. Opaža tudi zagotovila za enako obravnavo vseh in zaščito pred diskriminacijo.
21. Irska odobrava odprto vabilo za obisk strokovnjakov po posebnih postopkih in napredek glede izbrisanih, vendar je zaskrbljena glede ukrepanja v zvezi s tem. Ugotavlja pomanjkanje napredka glede statusa A varuha človekovih pravic kljub sprejetemu priporočilu.
22. Izrael z odobravanjem sprejema ukrepe na področju socialne zaščite, otrok in mladine ter trgovine z ljudmi. Zaskrbljen pa je zaradi diskriminacije državljanov in priseljencev, pri čemer poudarja neupoštevanje priporočil glede diskriminacije Romov iz prvega kroga pregleda.
23. Italija odobrava ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami, pri čemer prosi za podrobnosti o izvajanju nacionalnega programa preprečevanja nasilja v družini, s tem povezane primere dobre prakse in pojasnilo, ali se preučuje možnost novega programa.   Prav tako opaža prizadevanja glede pravic Romov in manjšinskih jezikov.
24. Kuvajt z odobravanjem sprejema prizadevanja glede pravic otrok in žensk, vzgoje in izobraževanja, integritete in preprečevanja korupcije ter zmanjševanja sodnih zaostankov. Poziva k povečanju števila žensk na vodilnih političnih položajih in upoštevanju priporočil posebne poročevalke glede vode in komunalne ureditve, pri čemer poudarja pomen sodelovanja.
25. Malezija je zadovoljna z ukrepi za izvajanje priporočil iz prvega kroga pregleda, zlasti z napredkom pri zagotavljanju krajev za opravljanje bogoslužja manjšinskim skupinam, pri čemer poziva k nadaljnjim ukrepom. Poziva tudi k oblikovanju politik in programov za odpravo predsodkov o manjšinskih skupinah.
26. Črna gora ugotavlja, da se prejšnja priporočila uresničujejo, in z odobravanjem sprejema spremembe kazenskega zakonika. Zanima jo, kako je zakon o delovnih razmerjih vplival na vključenost žensk v trg dela v zasebnem in javnem sektorju, in prosi za informacije glede nacionalnega programa ukrepov za Rome, pri čemer ugotavlja napredek.
27. Maroko je seznanjen z informacijami o izvajanju prejšnjih priporočil in ukrepi za krepitev institucionalnega okvira, zlasti prek varuha človekovih pravic. Z odobravanjem sprejema spremembe kazenskega zakonika in ukrepe za vključitev izobraževanja o človekovih pravicah v učne načrte in module usposabljanja.
28. Nizozemska z odobravanjem sprejema napredek pri učinkovitosti pravnega sistema in reševanju sodnih zaostankov. Pohvalila je prizadevanja glede enakosti spolov in preprečevanja nasilja nad ženskami, pri čemer poudarja pomen zaščite žensk in deklic ter boljšega odnosa do manjšin.
29. Nova Zelandija je vesela priložnosti za razpravo o vprašanjih človekovih pravic, ki so v skupnem interesu, in se zaveda izzivov. Pripravljena je deliti s Slovenijo svoje izkušnje v zvezi s preprečevanjem nasilja v družini.
30. Nikaragva poudarja napredek Slovenije pri boju proti trgovini z ljudmi v skladu s priporočili iz prvega kroga. Zadovoljna je z napredkom glede zagotavljanja enakosti spolov, opolnomočenja žensk in njihove večje vloge pri odločanju.
31. Nigerija je zadovoljna z napredkom v zvezi s pravicami otrok in poziva k upoštevanju njihovih mnenj v procesih odločanja. Prav tako je zadovoljna s sistemom obveznega zdravstvenega zavarovanja in spodbuja uvedbo boljših pogojev za upokojence in bolnike.
32. Norveška obžaluje, da proces univerzalnega periodičnega pregleda ni popolnoma vključujoč, in opaža prekinitve v delu ustreznega medresorskega odbora. Omenila je prejšnja priporočila glede Romov, pri čemer je pohvalila sodelovanje. Z odobravanjem sprejema ukrepe glede trgovine z ljudmi in otrokovih pravic.
33. Pakistan poziva k dodatnim prizadevanjem za odpravo diskriminacije proti verskim in etničnim manjšinam, zlasti na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter preprečevanja mučenja pri organih pregona. Tako kot Odbor za odpravo rasne diskriminacije je zaskrbljen zaradi nezadostnega preganjanja kaznivih dejanj iz rasističnih nagibov.
34. Filipini z odobravanjem sprejemajo prizadevanje Slovenije za boj proti trgovini z ljudmi in varstvo pravic priseljencev. Poudarili so, da so potrebna ustrezna sredstva za izvajanje programov za preprečevanje nasilja v družini, otroke in mladino, invalide in preprečevanje diskriminacije.
35. Poljska odobrava slovenska prizadevanja za upoštevanje priporočil iz prvega kroga pregleda. Vendar je zaskrbljena zaradi sistema sodišč za mladoletnike in položaja otrok pripadnikov manjšinskih skupin.
36. Portugalska z odobravanjem sprejema prizadevanja za večjo vlogo žensk v družbi in na trgu dela ter načrt za izvedbo resolucije Varnostnega sveta št. 1325, ki pomeni napredek pri odpravi nasilja nad ženskami in deklicami. Pohvalila je prizadevanja za boj proti diskriminaciji.
37. Moldavijo zanimajo učinki dopolnjenega policijskega pooblastila pri odreditvi prepovedi približevanja. Zadovoljna je s slovenskimi ukrepi za preprečevanje in odpravo trgovine z ljudmi.
38. Ruska federacija opaža slovenska prizadevanja za varstvo človekovih pravic. Vendar opaža tudi, da je položaj Romov še vedno problematičen ter da se posebni pravni status in pravice romske skupnosti v praksi ne spoštujejo.
39. Saudova Arabija je zadovoljna z institucionalnimi spremembami ter sprejetjem zakonov in politik za varstvo človekovih pravic in spodbujanje njihovega spoštovanja. Ugotavlja, da so izvedeni programi za osebe, ki živijo v revščini, in za otrokove pravice.
40. Senegal je zadovoljen z napredkom na področju socialne zaščite, otrok, preprečevanja diskriminacije in nasilja v družini ter nastanitve in zdravstvenega varstva priseljencev in prosilcev za azil.
41. Srbija poziva Slovenijo, naj si še naprej prizadeva za izvajanje priporočil iz prvega kroga in naj ohrani celostno razlago zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji.
42. Sierra Leone je pohvalila Slovenijo glede vzpostavitve močnih pravnih in institucionalnih okvirov za obravnavo človekovih pravic, zagotovitev socialnih pravic in zmanjšanje revščine kljub gospodarskim razmeram. Slovenijo poziva, naj institut varuha človekovih pravic poenoti s pariškimi načeli.
43. Slovaška je Slovenijo pohvalila glede ratifikacije več mednarodnih aktov o človekovih pravicah ter glede prizadevanj za večjo vključenost Romov in odpravljanje diskriminacije proti njim. Slovenijo poziva, naj nadaljuje s posodabljanjem romskih naselij in še naprej zagotavlja financiranje romskih pomočnikov.
44. Španija z odobravanjem sprejema slovenski institucionalni sistem za preprečevanje diskriminacije, vendar poudarja potrebo po boljšem notranjem usklajevanju. Pohvalila je napredek Slovenije pri varstvu invalidov, a hkrati izrazila zaskrbljenost glede pravic Romov in homoseksualnih parov.
45. Šrilanka je pohvalila prizadevanja za krepitev pravnega in institucionalnega okvira ter spodbujanje spoštovanja pravic žensk, otrok in Romov. Slovenijo poziva, naj s socialnim varstvom zaščiti pravice najranljivejših skupin.
46. Švedska je pohvalila zavezanost Slovenije k preprečevanju vseh oblik nasilja in diskriminacije, tudi na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete. Vendar je tako kot Odbor za otrokove pravice zaskrbljena zaradi diskriminacije otrok istospolnih parov.
47. Tajska je pohvalila vključujoči sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vendar je zaskrbljena zaradi poročil o naraščajočem številu oseb brez ustreznega zdravstvenega zavarovanja in prosi za več informacij o pomanjkljivostih. Opaža tudi probleme manjšin.
48. Makedonija je zadovoljna z ratifikacijo mednarodnih aktov na področju človekovih pravic ter z napredkom od prvega kroga pregleda glede izbrisanih in svetovalnega organa za reševanje statusa pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije. Prosi za informacije o spremljanju in popravljalnih ukrepih v zvezi z diskriminacijo Romov.
49. Tunizija je omenila ratifikacijo regionalnih in mednarodnih aktov, spremembe ustave in kazenskega zakonika ter prizadevanja za preprečevanje trgovine z ljudmi in rasne diskriminacije. Slovenijo poziva, naj institut varuha človekovih pravic uskladi s pariškimi načeli.
50. Turčija prosi za več informacij o Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2013–2020 in nacionalnih programih reform. Ugotavlja, da je Slovenija odločena rešiti vprašanje izbrisanih.
51. Ukrajina je pohvalila zavezanost Slovenije k človekovim pravicam in prizadevanja za okrepitev institucionalnega in pravnega okvira, skupaj z ratifikacijo mednarodnih aktov. Opaža, da so bili sprejeti tudi ukrepi za varstvo invalidov, in Slovenijo poziva, naj še naprej izvaja s tem povezane programe in za to zagotovi sredstva.
52. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je omenilo ukrepe za rešitev statusa izbrisanih. Slovenijo poziva, naj si še naprej prizadeva za povrnitev njihovih pravic in pri tem odpravi vse pravne vrzeli. Prav tako poziva k ukrepom za odpravo diskriminacije Romov.
53. V zvezi s pravicami romskega prebivalstva je delegacija spomnila, da ustava in zakon o romski skupnosti iz leta 2007 Romom zagotavljata posebno varstvo. Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2015–2020 bo nadaljevanje trenutno veljavnega programa in bo osredotočen na življenjske pogoje, zaposlovanje, socialno vključevanje, zdravje, kulturo in jezike.
54. V zvezi s problematiko človekovih pravic in socialnim vključevanjem je bilo poudarjeno opazno izboljšanje, ki je rezultat prizadevanj vlade, mednarodne skupnosti in nevladnih organizacij. Dialog med vlado in skupnostmi se je izboljšal. Ciljni programi zajemajo policijsko delo v skupnosti in usposabljanje policistov, policiji pa se je pridružila tudi prva romska policistka.
55. V razredih ni nikakršne segregacije; romski otroci so vključeni v redni pouk. Skladno s strategijo vzgoje in izobraževanja Romov so se zaposlili romski pomočniki, ki naj bi pomagali izboljšati šolski uspeh in prisotnost ter zagotavljali povezavo med šolo, državnimi organi in romsko skupnostjo.
56. Delegacija je pojasnila, da le nekaj romskih naselij nima dostopa do vode, saj mora v skladu z zakonodajo vsako naselje, ki ima več kot 50 stalnih prebivalcev, imeti zagotovljen dostop do javnega vodovoda. Drugi problemi se rešujejo skladno s priporočili posebne poročevalke OZN za človekovo pravico do čiste pitne vode in komunalne ureditve. Slovenija preučuje možnost, da bi pravico do vode prenesla na ustavno raven.
57. Slovenija je opozorila na Svet Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji kot posvetovalno telo.
58. V zvezi s 25.000 osebami, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, je Slovenija razložila, da sprememba njihovega statusa ni vplivala na njihovo državljanstvo temveč na njihovo uživanje pravic, zagotovljenih stalnim prebivalcem. 13.000 osebam je bil povrnjen status, preostali pa so se vrnili v svoje matične države. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji zajema vse skupine izbrisanih in njihove otroke, tudi tiste, ki živijo v tujini, zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, pa velja za vse osebe ne glede na to, ali so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje. Delegacija je potrdila, da ostajajo še številni izzivi, saj je primerov veliko, zakonodaja pa je v ustavni presoji. Kljub vsemu pa je predsodkov o izbrisanih veliko manj.
59. Delegacija je poudarila, da so v Sloveniji sovražni govor, spodbujanje nestrpnosti in ksenofobija kazniva dejanja, ki se jih preganja, ter da Slovenija ne beleži veliko primerov sovražnega govora, usmerjenega proti manjšinam, in verske nestrpnosti.
60. Dodatno v zvezi s spodbujanjem enakosti spolov je delegacija poudarila, da so se razmere v medijih, politiki in javnem sektorju, kjer 70 % sodniških položajev zasedajo sodnice, izboljšale; opozorila pa je na izzive v gospodarstvu, kjer ženske zasedajo zgolj 5 % direktorskih mest.
61. Slovenija je sprejela zakone in programe, s katerimi si v sodelovanju s policijo in centri za socialno delo prizadeva za preprečevanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini ter za ozaveščanje o tej problematiki.
62. Italijanska in madžarska manjšina imata poseben ustavni status; zagotovljena sta jima dva sedeža v državnem zboru in vsaj štirje državni tožilci morajo imeti ustrezno znanje italijanskega ali madžarskega jezika. Zagotovljena so tudi sredstva za manjšinske jezike v medijih ter sistemu vzgoje in izobraževanja.
63. Otrokove pravice so zapisane v ustavi in različnih zakonih ter zaščitene v sistemu vzgoje in izobraževanja; vzpostavljen je tudi poseben oddelek v uradu varuha človekovih pravic. Otroci, ki so bili priče ali žrtve nasilja, imajo v kazenskem postopku zakonsko zagotovljeno brezplačno in objektivno pravno pomoč, storilci kaznivih dejanj, starejši od 16 let, pa se preganjajo prek sistema sodišč za mladoletnike v skladu z mednarodnimi standardi.
64. Žal je zaradi gospodarske krize nekaj otrok izkusilo revščino. S socialnimi transferji, štipendijami, brezplačno malico, subvencijami ter brezplačnim zdravstvom za otroke in mladostnike si Slovenija prizadevala omiliti vpliv krize na otroke. Proračun za leto 2015 naj bi upošteval potrebo po socialnem varstvu.
65. V zvezi s pravicami starejših je Slovenija pojasnila, da bo v skladu z novo koalicijsko pogodbo vzpostavljen nov specializiran urad, in potrdila, da so starejši ranljiva skupina. Kljub finančni krizi se pokojnine niso znižale; mreža javnih in zasebnih domov za starejše občane je zelo razvita.
66. Glede vprašanj o trgovini z ljudmi je Slovenija potrdila, da njen pristop temelji na spoštovanju človekovih pravic in da so ratificirane vse ustrezne konvencije. Nacionalni koordinator, državno tožilstvo in nevladne organizacije so sodelovali pri pripravi programov ozaveščanja in usposabljanja; vzpostavljene so tudi varne hiše. Vsekakor pa je treba institut nacionalnega koordinatorja utrditi, tudi v finančnem smislu.
67. Slovenija je priznala kršitev tretjega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vendar je zagotovila, da je uvedla korenite spremembe, zlasti z vzpostavitvijo neodvisnega oddelka v državnem tožilstvu za preiskavo zatrjevanih kršitev človekovih pravic, ki jih storijo varnostni organi. Policijska zakonodaja in pritožbeni postopki so posodobljeni; mednarodni organi tako zdaj ocenjujejo, da je policija odzivna pri varstvu človekovih pravic.
68. Predlog zakona o istospolni partnerski skupnosti je bil poslan v javno razpravo. Prejšnja prizadevanja v zvezi s tem so bila neuspešna; vprašanje je omenjeno v koalicijski pogodbi in novi zakon naj bi bil sprejet v letu 2015.
69. Delegacija je izjavila, da si bo Slovenija prizadevala za napredek pri ratifikaciji konvencij, ki jih še mora ratificirati.
70. Združene države Amerike pozivajo h krepitvi prizadevanj za povračilo škode izbrisanim. Zaskrbljene so zaradi diskriminacije in nadlegovanja Romov, omejenega dostopa do pravnega varstva in nejasnih kazni za delodajalce, ki se vmešavajo v delo sindikatov.
71. Urugvaj je omenil strategijo za vključevanje Romov za obdobje 2015–2020 in Slovenijo pozval, naj okrepi prizadevanja glede pripadnikov manjšin ob upoštevanju njihove ranljivosti in težav pri uveljavljanju temeljnih pravic.
72. Uzbekistan je pohvalil okrepljene regulativne in institucionalne mehanizme za človekov pravice ter napredek v zdravstvenem in izobraževalnem sistemu. Zaskrbljen je zaradi marginalizacije Romov, prenatrpanosti zaporov, nasilja na podlagi spola ter trgovine z ženskami in deklicami z namenom spolnega izkoriščanja.
73. Venezuela z odobravanjem sprejema slovenska prizadevanja za preprečevanje nasilja v družini in varstvo priseljencev. Vendar je zaskrbljena zaradi telesnega kaznovanja otrok, trgovine z ljudmi, grdega ravnanja v priporu, sodnih zaostankov ter diskriminacije Romov in izbrisanih.
74. Vietnam z odobravanjem sprejema izvajanje priporočil iz prvega kroga pregleda in poziva k nadaljnjim prizadevanjem za uresničevanje vseh človekovih pravic. Ugotavlja, da so sprejeti ukrepi za boljši normativni in institucionalni okvir.
75. Afganistan je pohvalil prizadevanja od prvega kroga pregleda, med drugim tudi ratifikacijo mednarodnih aktov. Ugotavlja, da so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev enakosti spolov in odpravo diskriminacije na podlagi spola, zlasti na trgu dela, ter da je bila trgovin z ljudmi opredeljena kot kaznivo dejanje.
76. Alžirija z odobravanjem sprejema močnejši pravni okvir za preprečevanje spolnega izkoriščanja otrok ter ukrepe proti sovražnemu govoru in nestrpnosti. Kljub gospodarski krizi je bila s spremenjeno zakonodajo zagotovljena finančna pomoč za manjšinske skupine. Alžirija je dodatno omenila ratifikacijo regionalnih aktov.
77. Angola je pohvalila pozornost, namenjeno spodbujanju spoštovanja pravic invalidov. Kljub pozitivnim spremembam zakona o manjšinah pa jo skrbijo pojavi nestrpnosti do njih.
78. Argentina je pohvalila napredek glede invalidov, zlasti zakon o izenačevanju možnosti invalidov in akcijski program za invalide 2014–2021.
79. Armenija je pohvalila zakonodajne in upravne pobude, zlasti glede enakosti spolov, pravice do zdravja, boja prti diskriminaciji in trgovini z ljudmi. Opaža slovensko zavezanost k izobraževanju o človekovih pravicah, ki je vključeno v nacionalni učni načrt in programe usposabljanja.
80. Avstralija je omenila napredek glede statusa izbrisanih, vendar jo skrbi, da so izbrisani in Romi še vedno diskriminirani in da so njihove pravice kršene. Pohvalila je vzpostavitev organov za enake možnosti.
81. Avstrija z odobravanjem sprejema nacionalni program ukrepov za Rome, katerega cilj je preprečevanje diskriminacije, in raziskavo Etnična vitalnost območij, kjer živijo majhne avtohtone manjšinske etnične skupnosti in staroselci, katere namen je bil ugotoviti kulturne potrebe skupin, tudi nemško govorečih skupnostih.
82. Azerbajdžan opaža institucionalne in pravne reforme ter ukrepe za vzpostavitev nacionalnega organa za človekove pravice. Zaskrbljen je glede poročil o diskriminaciji, zlasti Romov, ter trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja otrok.
83. Bahrajn je pohvalil napredek od prvega kroga pregleda. Opaža, da so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev spoštovanja pravic manjšin, vendar je zaskrbljen zaradi diskriminacije etničnih manjšin. Poziva k ukrepom za njihovo socialno vključevanje.
84. Belgija z odobravanjem sprejema politične ukrepe v zvezi s socialno zaščito, otroki, zaščito pred nasiljem v družini, trgovino z ljudmi in Romi. Hkrati pa opaža, da je potreben napredek pri boju proti diskriminaciji.
85. Benin odobrava ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo ter sprejetje nacionalnega programa ukrepov za Rome 2010–2015.
86. Bosna in Hercegovina je pohvalila vmesno poročilo, spremembe kazenskega zakonika in boljše pravice delavcev migrantov. Zanimajo jo načrti za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede izbrisanih in razširitev seznama ustavno priznanih manjšin.
87. Brazilija opaža napredek pri otrokovih pravicah ter prizadevanja za spodbujanje enakosti spolov in opolnomočenje žensk. Odobrava nacionalni program ukrepov za Rome. Vendar je zaskrbljena zaradi pravic izbrisanih, pri čemer poziva k ukrepom za povračilo škode.
88. Bolgarija je omenila ratifikacijo številnih mednarodnih pogodb od prvega pregleda in prosila za dodatne informacije o statusu ratifikacij. Opaža tudi napredek pri odpravljanju diskriminacije določenih skupin.
89. Čile je poudaril izvajanje javnih politik, razvoj normativnih in institucionalnih okvirov, ki se odraža v sprejetju nove zakonodaje, kot so spremembe kazenskega zakonika in zakona o priseljevanju, ter ratifikacijo več mednarodnih aktov.
90. Kitajska je zadovoljna z ukrepi za ozaveščanje o boju proti diskriminaciji, sovražnemu govoru in nestrpnosti. Slovenija spodbuja enakost spolov in je sprejela zakone za zagotovitev spoštovanja pravic invalidov in ukrepe za spodbujanje pravic Romov in drugih manjšin.
91. Kostarika poziva k ratifikaciji Mednarodne konvencije za zaščito vseh oseb pred prisilnim izginotjem in poudarja prizadevanja za povečanje deleža žensk na političnih položajih z namenom večjega opolnomočenja žensk.
92. Slonokoščena obala je zadovoljna z reformami za bolj vključujoč vzgojno izobraževalni sistem, politikami za varstvo okolja, katerih namen je zagotoviti zdravo življenjsko okolje, ter ukrepi za zaščito ranljivih oseb. 
93. Hrvaška je pohvalila izvajanje priporočil iz prvega kroga pregleda, zlasti tistih v zvezi s krepitvijo zakonodajnega okvira, in prizadevanja glede najranljivejših skupin. Zanima jo namera o ponovni vzpostavitvi urada za enake možnosti.
94. Kuba je zaskrbljena zaradi posledic gospodarske krize na ekonomske in socialne pravice prebivalstva ter poudarja, da je treba pozorno obravnavati vprašanje brezposelnosti, nižjih prihodkov in povečanega števila ljudi na pragu revščine.
95. Češka odobrava ukrepe glede izbrisanih in trgovine z ljudmi. Hkrati pa opozarja, da je v skladu s poročilom skupine strokovnjakov Sveta Evrope o trgovini z ljudmi potreben dodaten napredek.
96. Ekvador odobrava ukrepe za upoštevanje priporočil iz pregleda iz leta 2009, zlasti prizadevanja za ratifikacijo konvencij Mednarodne organizacije dela št. 144, 151, 155, 171, 183 in 187, tudi glede strožjih kaznih v primerih otroške prostitucije, trgovine z otroki in otroške pornografije.
97. Egipt je pohvalil zavezanost k človekovim pravicam žensk in otrok od zadnjega pregleda, spremembe kazenskega zakonika, sprejetje nacionalnega programa za mladino in ukrepe za boj proti korupciji. Poziva k obravnavi zadev, o katerih so bili obveščeni mehanizmi OZN za človekove pravice.
98. Estonija je zadovoljna z napredkom na skoraj vseh področjih človekovih pravic in izvajanjem večine priporočil. Pohvalila je ukrepe glede trgovine z ljudmi, enakosti spolov in diskriminacije žensk, nasilja nad ženskami, nasilja v družini in najranljivejših skupin.
99. Francija je pozdravila slovensko delegacijo in dala dve priporočili.
100. Grčija opaža več sprememb v normativnem in institucionalnem okviru pri varstvu in spodbujanju človekovih pravic. Slovenijo prosi za oceno uspešnosti nove službe za sodelovanje s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud.
101. Gvatemala z odobravanjem sprejema projekte za spodbujanje in varstvo človekovih pravic, kot je Doseči enakost v raznolikosti, ki je zajemal ozaveščanje o različnih oblikah diskriminacije v družbi.
102. Madžarska verjame, da bi bilo treba izboljšati položaj avtohtone madžarske skupnosti na področjih politične participacije, izobraževanja in nacionalnega jezika. Prav tako opaža, da veliko otrok nima državljanstva, ker so njihovih starši bili izbrisani.
103. Indija odobrava nacionalni program ukrepov za Rome in zakon o pravnem statusu iz leta 2010. Vendar je zaskrbljena zaradi diskriminacije Romov in izbrisanih. Z odobravanjem sprejema spremembe kazenskega zakonika, s katerimi se je razširila opredelitev pojma trgovina z ljudmi.
104. Indonezija z odobravanjem sprejema ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi. Podpira pobude za boj proti diskriminaciji in Slovenijo poziva, naj okrepi prizadevanja na tem področju.
105. Peru z odobravanjem sprejema slovenske ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi, potrditev akcijskega načrta za invalide in ratifikacijo evropskih konvencij o nasilju nad ženskami in varstvu otrok pred spolnim izkoriščanjem.
106. Mehika z odobravanjem sprejema spremembe kazenskega zakonika, ki so inkriminirale ugrabitev otrok, mlajših od 15 let, za spolne namene, in zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji.
107. Romunija je pohvalila ratifikacijo mednarodnih aktov v zvezi z človekovimi pravicami ter sprejetje zakonodajnih in političnih ukrepov za preprečevanje trgovine z ljudmi. Prav tako je pohvalila to, da je Slovenija predložila vmesno poročilo.
108. Slovenska delegacija je poudarila opazen napredek pri sodnih zaostankih, ki je bil dosežen s ciljno usmerjenimi ukrepi kljub zmanjšanemu številu sodnikov zaradi reforme sodstva. Sistem kljub težavam postaja bolj učinkovit.
109. Sindikati so pravno zaščiteni in so močni sogovorniki v javnem in zasebnem sektorju.
110. Slovenija je poudarila, da šole in druge ustanove ne uporabljajo telesnega kaznovanja, ki je splošno nesprejemljivo. Zakon o preprečevanju nasilja v družini prepoveduje vse oblike nasilja nad otroki. Družinski zakonik, ki naj bi bil sprejet leta 2015, vsebuje popolno prepoved telesnega kaznovanja.
111. Kulturne pravice etničnih manjšinskih skupin podpirata ustava in ministrstvo za kulturo. Slednje vsako leto financira programe za manjšinske skupnosti. Dvostranski sporazum med Slovenijo in Avstrijo o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti podpira nemško govorečo skupnost v Sloveniji, kateri se posebna pozornost posveča tudi po nacionalnem kulturnem programu.
112. Slovenija je omenila, da je bilo kljub prepovedi v letu 2013 zabeleženih nekaj redkih primerov dela otrok. Vlada se je na to odzvala z naročilom raziskave in ozaveščanjem inšpekcijskih služb.
113. Slovenija je prepričana, da je trenutni normativni sistem na področju invalidov zadosten. Udejstvovanje je še ovirano, zato je Slovenija sprejela različne ukrepe.
114. Slovenija je ponovno potrdila željo po napredku pri varstvu človekovih pravic, pri čemer je redni periodični pregled opisala kot priložnost za tvorno izmenjavo mnenj. Potrdila je, da si bo prizadevala soočiti z izzivi ter obravnavati ponavljajoča se priporočila in vprašanja ter da se bo nemudoma odzvala na drugi krog pregleda s pogovori z vsemi zainteresiranimi stranmi.

   II. Ugotovitve in priporočila
115 Slovenija bo preučila spodnja priporočila in pravočasno, a najpozneje do 28. zasedanja Sveta za človekove pravice marca 2015, pripravila odgovor nanje.
115.1. Sprejme naj nadaljnje ukrepe za ratifikacijo mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah, ki jih je Slovenija podpisala po prvem krogu univerzalnega periodičnega pregleda (Hrvaška).
115.2. Pospeši naj postopek ratifikacije spremembe 8. člena Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Belgija).
115.3. Ratificira naj Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev (Portugalska, Slovaška).
115.4. Ratificira naj Izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Španija, Tunizija, Portugalska).
115.5. Nadaljuje naj ratifikacijo Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, ki je bila predmet priporočila, ki ga je Slovenija sprejela med prvim krogom (Španija).
115.6. Ratificira naj Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (Islamska republika Iran).
115.7. Razmisli naj o izvedbi začetnih ukrepov za ratifikacijo Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (Filipini).
115.8. Ratificira naj Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (Senegal, Sierra Leone, Bolivarska republika Venezuela, Peru, Urugvaj).
115.9. Razmisli naj o ratifikaciji Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (Šrilanka).
115.10. Ratificira naj Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (Bosna in Hercegovina).
115.11. Razmisli naj o možnosti ratifikacije Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (Ekvador).
115.12. Ratificira naj Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin, in sicer na podlagi dejstva, da 98. odstavek nacionalnega poročila razlaga, da je zadeva trenutno v obravnavi (Egipt).
115.13. Še naprej naj si prizadeva ratificirati Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (Indonezija).
115.14. Ratificira naj Mednarodno konvencijo za zaščito vseh oseb pred prisilnim izginotjem (Irak).
115.15. Ratificira naj Mednarodno konvencijo za zaščito vseh oseb pred prisilnim izginotjem (Urugvaj).
115.16. Ratificira naj Mednarodno konvencijo za zaščito vseh oseb pred prisilnim izginotjem (Belgija, Francija, Tunizija, Sierra Leone, Argentina).
115.17. Pristopi naj h Konvenciji o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961 in izvede ustrezne ukrepe za zmanjšanje števila oseb brez državljanstva (Madžarska).
115.18. Ratificira naj Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima, tj. Istanbulsko konvencijo, ki jo je podpisala 8. septembra 2011 (Turčija).
115.19. Razveljavi naj določbe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki niso v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah (Izrael).
115.20. Pripravi naj celovit zakon, s katerim bo v slovensko notranje pravo vključila vse določbe Konvencije o otrokovih pravicah (Vietnam).
115.21. Zagotovi naj popolno usklajenost slovenske zakonodaje z mednarodnimi standardi in tako spoštuje svoje zaveze po mednarodnih sporazumih, zlasti Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije proti ženskam, Konvenciji o otrokovih pravicah in Mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Bahrajn).
115.22. Razširi naj mandat in pooblastila ustanov, ki morajo zagotavljati spoštovanje načela enakosti in nediskriminacije (Izrael).
115.23. Še naprej naj si prizadeva za spodbujanje in varstvo pravic žensk in otrok (Kuvajt).
115.24. Še naprej naj si prizadeva za učinkovito izvajanje Deklaracije OZN o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravice (Maroko).
115.25. Posebno pozornost naj v politikah vključevanja nameni izobraževanju in zaposljivosti Rominj, saj so ženske in otroci najranljivejši del romske skupnosti (Norveška).
115.26. Razmisli naj o ustanovitvi urada varuha otrokovih pravic, ki bi skrbel izključno za varstvo otrokovih pravic (Poljska).
115.27. Razmisli naj o oblikovanju nacionalnih kazalnikov uresničevanja človekovih pravic, tj. instrumenta, ki bi omogočal natančnejše in enotnejše ocenjevanje, kako učinkovito se uresničujejo človekove pravice (Portugalska).
115.28. Sprejme naj enoten in celovit zakon o otrokovih pravicah (Saudova Arabija).
115.29. Še naprej naj si prizadeva za uvedbo usposabljanja za človekove pravice v šolski sistem in programe usposabljanja (Senegal).
115.30. Še naprej naj si prizadeva za spodbujanje izobraževanja za človekove pravice na nacionalni in mednarodni ravni (Armenija).
115.31. Razširi naj mandat svojih organov za zagotavljanje enakosti ter poveča njihove človeške in finančne vire (Avstralija).
115.32. Sprejme naj nadaljnje ukrepe za krepitev mandata varuha človekovih pravic in tako zagotovi celovito upoštevanje pariških načel (Irska).
115.33. Zagotovi naj, da bo njen urad varuha človekovih pravic deloval v skladu s pariškimi načeli, tudi tako da mu zagotovi ustrezne finančne in človeške vire (Malezija).
115.34. Okrepi naj mandat varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti ter poskrbi, da pri izvajanju njunih mandatov ne prihaja do podvajanj (Maroko).
115.35. Pospeši naj reformo instituta varuha človekovih pravic, da bi zagotovila upoštevanje pariških načel (Tunizija).
115.36. Zagotovi naj, da bo nacionalna ustanova za varstvo človekovih pravic delovala v skladu s pariškimi načeli, in razširi njen mandat, da bi lahko preiskovala domnevne primere mučenja in trpinčenja (Ukrajina).
115.37. Zagotovi naj pogoje, da bo varuh človekovih pravic pridobil status A v skladu s pariškimi načeli, tako da razširi njegov mandat na sprejemanje prijav domnevnih primerov mučenja in zlorabe ter mu zagotovi zadostna sredstva, da bo lahko opravljal svoje naloge (Čile).
115.38. Zagotovi naj, da bo njen varuh človekovih pravic deloval v skladu s pariškimi načeli (Egipt); še naprej naj si prizadeva zagotoviti, da bo varuh človekovih pravic deloval v skladu s pariškimi načeli (Peru); sprejme naj učinkovitejše ukrepe, da bo urad varuha človekovih pravic deloval v skladu s pariškimi načeli (Azerbajdžan).
115.39. S potrebnimi ukrepi naj zagotovi, da bo njen varuh človekovih pravic v skupini A po pariških načelih, ki zadevajo status nacionalnih ustanov za varstvo človekovih pravic (Grčija).
115.40. Izvaja naj program za otroke in mladino 2006–2016 (Izrael).
115.41. Sprejme naj spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v skladu s preteklimi prizadevanji ter doda določbo, ki prepoveduje druge oblike ponižujočega ravnanja z otroki, kot je psihično nasilje (Norveška).
115.42. Izvaja naj Program za otroke in mladino 2006–2016 (Saudova Arabija).
115.43. Bolj naj sodeluje z ustreznimi pogodbenimi telesi OZN, predvsem pa naj Odboru za človekove pravice odda periodično poročilo, ki bi ga morala že leta 2010 (Uzbekistan).
115.44. Prednostno naj obravnava diskriminacijo v javnem in zasebnem sektorju (Izrael).
115.45. Bolj naj si prizadeva preprečevati oziroma omejevati dejanja in govore iz sovraštva, rasizma in ksenofobije, tudi na spletu (Malezija).
115.46. S potrebnimi ukrepi naj inkriminira vsa dejanja iz nestrpnosti in sovražni govor (Pakistan).
115.47. Okrepi naj ukrepe proti diskriminaciji in žrtvam olajša dostop do pravnih sredstev (Senegal).
115.48. Bolj naj uskladi delovanje različnih ustanov, ki skrbijo za boj proti diskriminaciji (Španija).
115.49. Okrepi naj boj proti diskriminaciji in nestrpnosti, zlasti do muslimanov, priseljencev in ljudi afriškega izvora, ter višje državne funkcionarje in politike pozove, naj se zoperstavijo rasističnemu ali ksenofobičnemu političnemu diskurzu (Tunizija).
115.50. Sprejme naj politike, s katerimi bi vsem ljudem zagotavljala enake pravice brez diskriminacije na podlagi spola, vere, rase ali spolne usmerjenosti, kar zahtevajo mednarodni standardi (Urugvaj).
115.51. Sprejme naj ukrepe, potrebne za učinkovit boj proti diskriminaciji s strani javnih in zasebnih akterjev (Belgija).
115.52. Izboljša naj ukrepe, s katerimi bi zagotovila učinkovita pravna sredstva za morebitne žrtve diskriminacije (Benin).
115.53. Še naprej naj oblikuje, izvaja in krepi javne politike za ozaveščanje o vprašanjih diskriminacije v družbi ter zagotovi učinkovita pravna sredstva za žrtve diskriminacije in osebe brez državljanstva (Brazilija).
115.54. Izvaja in krepi naj politike proti diskriminaciji in nestrpnosti (Slonokoščena obala).
115.55. Zagotovi naj spremljanje zakonodajnih ukrepov za varstvo in vključitev tujcev (Slonokoščena obala).
115.56. Sprejme naj konkretne ukrepe za preprečevanje zločinov iz rasističnih nagibov ter razišče in kazensko preganja vse primere političnega diskurza, naperjenega proti manjšinam (Egipt).
115.57. Še naprej naj vse oblike diskriminacije preprečuje s kampanjami, ki so namenjene že šolarjem, in izobraževanjem za človekove pravice (Mehika).
115.58. Temeljito naj izvaja protidiskriminacijsko zakonodajo, da bi preprečevala kakršnokoli diskriminacijo, zlasti rasno in etnično, in se borila proti njej (Romunija).
115.59. Še naprej naj si prizadeva za družbeno enakost žensk in moških (Nikaragva).
115.60. Sprejme naj proaktivne ukrepe za zagotavljanje enakih možnosti in spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov na vodstvenih položajih ter izvaja nediskriminacijske politike, da bi zagotovila enako plačilo za ženske in moške (Bahrajn).
115.61. Sprejme naj ustrezne ukrepe, da bi več ženskam omogočila izvolitev na položaje (Benin).
115.62. Še bolj naj bo prizadevna v boju proti rasni diskriminaciji in rasističnim napadom, zlasti na Rome (Islamska republika Iran).
115.63. Izvaja naj ukrepe za preprečevanje diskriminacije Romov ter si še bolj prizadeva za boj proti vsem oblikam nestrpnosti in rasizma (Nigerija).
115.64. Še naprej naj izvaja politiko za vzpostavitev zaupanja, razumevanja in spoštovanja med različnimi veroizpovedmi v državi (Maroko).
115.65. Sprejme naj nediskriminacijske politike, da bi brez vsakršne diskriminacije uresničevala državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice vseh etničnih in verskih skupnosti (Pakistan).
115.66. Še naprej naj se bori proti etnični nestrpnosti in zagotavlja, da se t. i. izbrisanim zagotovi popolno spoštovanje človekovih pravic (Portugalska).
115.67. Zagotovi naj, da bodo imeli romski otroci enake možnosti dostopa do kakovostnega izobraževanja na vseh stopnjah (Slovaška).
115.68. Še bolj naj bo prizadevna v boju proti diskriminaciji otrok iz narodnih manjšin, zlasti romskih otrok, in naj zmanjša število otrok, ki živijo v revščini (Poljska).
115.69. Še bolj naj bo prizadevna v boju proti diskriminaciji narodnih manjšin, tudi Romov, in naj žrtvam diskriminacije zagotovi dostop do učinkovitega pravnega varstva (Ruska federacija).
115.70. Inkriminira naj vse oblike diskriminacije Romov (Sierra Leone).
115.71. Sprejme naj dodatne ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije romske skupnosti in ji zagotovi enake možnosti za uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, tudi na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, zaposlitve in nastanitve (Šrilanka).
115.72. Dodatno naj izboljša življenjske pogoje Romov, zlasti z dostopom do tekoče vode, elektrike, nastanitve ter tudi izobrazbe, zaposlitve in zdravstvenega varstva za vse pripadnike romske skupnosti (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija).
115.73. Občutno naj izboljša dostopnost pravnega sistema za romske posameznike in druge posameznike, ki so pripadniki diskriminiranih skupin, ter izpelje kampanjo za ozaveščanje teh manjšin o njihovih pravicah in načinih odprave krivice v primerih, ko so kršene njihove pravice (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).
115.74. Okrepi naj zakonodajne in praktične ukrepe, da bi preprečila vse oblike diskriminacije etničnih manjšin in tujcev (Uzbekistan).
115.75. Zagotovi naj, da bodo Romi imeli pravico do primerne nastanitve, vode, komunalne ureditve, dela, izobraževanja ter uporabe svojih naselij (Bolivarska republika Venezuela).
115.76. Izvede naj potrebne ukrepe za boj proti vsem oblikam nestrpnosti in sovražnemu govoru, naperjenim proti pripadnikom manjšin (Alžirija).
115.77. Okrepi naj politiko za boj proti predsodkom do manjšin (Angola).
115.78. Izvede naj dodatne ukrepe za odpravo diskriminacije romske skupnosti in drugih ranljivih skupin v državi (Argentina).
115.79. Utrdi naj svoja izhodišča za človekove pravice, vključno z dostopom do usposabljanja za človekove pravice, da bi okrepila varstvo pred kršitvami romskih pravic (Avstralija).
115.80. Bori naj se proti diskriminaciji Romov in izvaja posebne ukrepe na področju izobraževanja, nastanitve, zdravstvenega varstva in zaposlovanja ter razišče in kazensko preganja vse oblike diskriminacije romskih otrok (Azerbajdžan).
115.81. Takoj naj sprejme pozitivne ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije, ksenofobije in podobnim oblikam nestrpnosti do romskih skupnosti in drugih etničnih skupin na področju dostopa do nastanitve, kakovostnega izobraževanja, zaposlitve in zdravstvenega varstva (Bahrajn).
115.82. Izvede naj dodatne ukrepe, da bi vsem romskim skupnostim zagotovila pravico do uporabe njihovih naselij ter da bi spodbudila dostop do vode, komunalne ureditve, izobraževanja, zdravstvenega varstva in zaposlitve (Brazilija).
115.83. Še bolj naj si prizadeva zagotoviti, da Romi ne bi bili žrtve diskriminacije, zlasti na področjih, kot sta dostop do nastanitve in pravica do pitne vode in komunalne ureditve (Čile).
115.84. Še naprej naj okrepljeno vlaga v izobraževanje Romov in drugih manjšin (Kitajska).
115.85. Okrepi naj dejavnosti za družbeno ozaveščanje o nujnosti odprave diskriminacije, nestrpnosti in sovražnega govora, ki so naperjeni proti manjšinam in drugim skupinam (Kostarika).
115.86. Še naprej na okrepljeno izvaja ukrepe, da bi zagotovila spoštovanje človekovih pravic narodnih skupnosti, Romov in drugih etničnih skupin (Kuba).
115.87. Okrepi naj ukrepe za boj proti diskriminaciji, pri tem pa naj posebno pozornost nameni položaju manjšin, in sicer s sprejetjem zakonov in politik za učinkovito spodbujanje in varstvo njihovih pravic (Ekvador).
115.88. Izvede naj dodatne ukrepe za boj proti marginalizaciji in diskriminaciji Romov (Grčija).
115.89. Pospeši naj sprejetje sprememb zakona o romski skupnosti in se bolj uskladi z vsemi akterji, da bi obravnavala strategije iz nacionalnega programa ukrepov za Rome (Mehika).
115.90. Še naprej naj izboljšuje položaj Romov, njihov dostop do nastanitve, vode, komunalne ureditve, izobraževanja in zaposlitve ter si še bolj prizadeva za boj proti vsem oblikam nestrpnosti in rasizma do Romov (Tajska).
115.91. Še bolj naj si prizadeva zmanjšati razlike v uživanju pravic med otroki iz manjšinskih skupin, zlasti romskimi otroki, in otroki večinskega prebivalstva (Avstrija).
115.92. Uskladi naj pravice homoseksualnih parov s pravicami heteroseksualnih parov (Španija).
115.93. Upošteva naj poziv Odbora za otrokove pravice, da se otrokom homoseksualnih parov zakonsko uredi njihov status in zagotovi varstvo pred diskriminacijo (Švedska).
115.94. Zakonsko naj vzpostavi jasen pravni postopek za vrnitev pravic posameznikom, ki so bili izbrisani (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).
115.95. Sprejme naj celovito zakonodajo, ki bo urejala položaj izbrisanih in jim zagotovila primerno podporo in varstvo (Urugvaj).
115.96. Takoj naj povrne stalno prebivališče izbrisanim in jim zagotovi primerno odškodnino (Bolivarska republika Venezuela).
115.97. V celoti naj prizna državljanske in politične pravice izbrisanih državljanov in jim olajša popolno vključitev v družbo (Avstralija).
115.98. Sprejme naj zakon o istospolni partnerski zvezi, da bi osebam LGBTI zagotovila več pravic (Hrvaška).
115.99. Sprejme naj dodatne ukrepe, da bi t. i. izbrisanim olajšala dostop do stalnega prebivališča in državljanstva (Češka).
115.100. Izvede naj ustrezne ukrepe, da bi izbrisanim osebam omogočila in olajšala pridobitev slovenskega državljanstva, pri tem pa naj posebno pozornost nameni otrokom oseb, izbrisanih leta 1992, ki so še vedno brez državljanstva. Zagotovi naj odškodnino vsem izbrisanim osebam in prilagodi njihovo odškodninsko shemo zneskom in merilom, ki jih je določilo Evropsko sodišče za človekove pravice; zagotovi naj izvajanje ukrepov za ponovno vključitev izbrisanih oseb (Francija).
115.101. Zagotovi naj, da se jamstvena shema za mlade izvaja brez diskriminacije in da se za njeno učinkovito izvajanje namenijo zadostna sredstva (Indija).
115.102. Izvede naj celovite ukrepe za varstvo pravic vseh narodnih manjšin, tudi t. i. izbrisanih oseb, in spodbujanje njihove popolne vključitve v družbo (Indija).
115.103. Izvede naj pravne ukrepe za preprečevanje etnično motiviranih kaznivih dejanj (Islamska republika Iran).
115.104. Jasno in celovito naj definira nasilje nad otroki ter kazensko preganja vse oblike nasilja, tudi nasilje v družini (Sierra Leone).
115.105. Izvede naj ukrepe, potrebne za oblikovanje celovite nacionalne strategije za preprečevanje in obravnavo vseh oblik nasilja nad ženskami in otroki (Islamska republika Iran).
115.106. Izvede naj dodatne ukrepe za izvajanje nacionalnega programa preprečevanja nasilja v družini (Nizozemska); zagotovi naj izvajanje nacionalnega programa preprečevanja nasilja v družini 2009–2014 in preprečuje vse oblike nasilja nad ženskami in otroki, tudi nasilje v družini (Bahrajn).
115.107. Pozornost naj nameni nasilju v družini (Nova Zelandija).
115.108. Sprejme naj nacionalno strategijo za boj proti nasilju v družini (Ruska federacija).
115.109. Okrepi naj ukrepe za boj proti nasilju v družini na splošno, predvsem pa nasilju nad otroki (Alžirija).
115.110. Razširi naj definicijo nasilja v zakonu o preprečevanju nasilja v družini v skladu z mednarodnimi standardi, da bi odpravila vse oblike nasilja nad ženskami in deklicami (Mehika).
115.111. Vzpostavi naj institucionalni mehanizem za boj proti diskriminaciji žensk in otrok ter nasilju nad njimi, zlasti otroki iz manjšin (Vietnam).
115.112. Sprejme naj celovito nacionalno strategijo za preprečevanje vseh oblik nasilja nad otroki in boj proti njim (Irak).
115.113. Še naprej naj krepi zakonodajni okvir za zaščito otrok pred nasiljem in zlorabo ter pripravi programe za ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah telesnega kaznovanja in usposabljanje pedagogov in medijev za spodbujanje dobrih praks in pozitivnejših metod vzgoje otrok (Filipini).
115.114. Zagotovi naj, da se pripravi in sprejme zakonodaja o prepovedi telesnega kaznovanja otrok, tudi v družini (Švedska).
115.115. Zakonsko naj prepove nesprejemljivo prakso telesnega kaznovanja otrok ter sprejme celovit zakon o otrocih, ki bi združeval določbe Konvencije o otrokovih pravicah (Bolivarska republika Venezuela).
115.116. Z nacionalno zakonodajo naj izrecno prepove telesno kaznovanje v vseh okoljih, tudi v družini (Avstrija).
115.117. Izvede naj ustrezne ukrepe za preprečevanje prisilnega otroškega dela v državi (Azerbajdžan).
115.118. Sprejme naj celovit pravni okvir o otrokovih pravicah, tudi zato da bi popolnoma inkriminirala nasilje nad otroki (Romunija).
115.119. Okrepi naj svoja prizadevanja, da bi zagotovila strokovno usposabljanje za preiskovalce, tožilce in sodnike o izvajanju zakona s področja trgovine z ljudmi (Norveška).
115.120. Zagotovi naj dodatno zaščito žrtev trgovine z ljudmi s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah, ter zagotovi, da so žrtve trgovine z ljudmi sistematično seznanjene z možnostjo obdobja okrevanja in razmisleka (Moldavija).
115.121. Še bolj naj bo prizadevna v boju proti trgovini z ljudmi in razširi mednarodno sodelovanje na tem področju (Ruska federacija).
115.122. Bori naj se proti trgovini z ljudmi in kaznuje storilce ter rehabilitira žrtve in jim zagotovi odškodnino (Bolivarska republika Venezuela).
115.123. Okrepi naj ukrepe proti trgovini z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki (Afganistan).
115.124. Še naprej naj bo prizadevna v boju proti trgovini z ljudmi (Armenija); še naprej naj si prizadeva proti trgovini z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, tako da kazensko preganja storilce (Kostarika); izvede naj učinkovite ukrepe za preprečevanje trgovine z ljudmi, tudi z ženskami in otroki (Uzbekistan); bori naj se proti trgovini z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, ter kazensko preganja in preiskuje storilce teh kaznivih dejanj (Azerbajdžan).
115.125. Vlaga naj v človeške in finančne vire sekretariata delovne skupine in nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, zato da lahko uspešno izpolnita vse naloge v okviru svojega mandata (Češka).
115.126. Podvoji naj svoja prizadevanja proti trgovini z ljudmi, zlasti trgovini z otroki (Indija).
115.127. Izvede naj ustrezne ukrepe, da bi zagotovila uspešnost svoje medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi in nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi ter še naprej ozavešča javnost o tem problemu (Indonezija).
115.128. Zagotovi naj večjo učinkovitost sodišč, da bi zagotovila pravico do sojenja v razumnem roku (Združene države Amerike).
115.129. Sprejme naj kodeks ravnanja za sodnike in tožilce (Bolivarska republika Venezuela).
115.130. Doda naj posebne določbe glede otrok v kazenski zakonik ter popolnoma uskladi sistem pravnega varstva za mladoletnike z mednarodnimi standardi (Poljska).
115.131. Zagotovi naj varstvo družine kot osnovne in temeljne enote družbe (Egipt).
115.132. Popolnoma naj uskladi nacionalno zakonodajo z mednarodnimi standardi svobode izražanja, tako da v notranjem pravu dekriminalizira razžalitev (Estonija).
115.133. Razmisli naj o ratifikaciji Konvencije št. 189 Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu (Nikaragva).
115.134. Sprejme naj in v celoti izvaja potrebne zakone za varstvo pred vmešavanjem v ustanavljanje, delovanje in vodenje delavskih organizacij ter tako upošteva priporočila Mednarodne organizacije dela (Združene države Amerike).
115.135. Izboljša naj socialno varstvo in življenjske pogoje najranljivejših skupin prebivalstva (Alžirija).
115.136. Učinkoviteje naj ukrepa, da bi se spoprijela z negativnimi vplivi gospodarske krize na prebivalstvo (Kuba).
115.137. Še naprej naj si prizadeva, da bi do leta 2020 zmanjšala število oseb, ki so na pragu revščine ali jim grozi socialna izključenost (Malezija).
115.138. Zagotovi naj pravno varstvo pred prisilno izselitvijo (Nigerija).
115.139. Upošteva naj priporočila posebnega poročevalca ZN o pravici do vode in komunalne ureditve glede dostopa Romov do vode (Izrael).
115.140. Še naprej naj izvaja ukrepe, da bi zagotovila splošni dostop do varne pitne vode in komunalne ureditve (Portugalska).
115.141. Pospešeno naj si prizadeva za dokončanje nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja, da bi zmanjšala število samomorov (Kostarika).
115.142. Razmisli naj o ustreznem načinu zagotavljanja splošnega dostop do zdravstvenih storitev ter širšem obsegu zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, da bi vanj vključila ustrezno sekundarno in terciarno zdravstveno varstvo (Tajska).
115.143. Zagotovi naj, da se v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja izvaja tudi sekundarno in terciarno zdravstveno varstvo (Nigerija).
115.144. Zagotovi naj dodatna sredstva za ohranjanje jezikov in kulture narodnih skupnosti, tudi nemško govoreče skupnosti, ki je že zelo dolgo pomemben del slovenske družbe (Avstrija).
115.145. Zagotovi naj zadostna sredstva, da bi spodbujala spoštovanje pravic invalidov (Vietnam).
115.146. Še naprej naj krepi varstvo invalidov, tako da povečuje njihove zaposlitvene možnosti, da bi resnično izboljšala njihove življenjske pogoje (Kitajska).
115.147. Ugotovi naj, kakšne so trenutne možnosti invalidov za uresničevanje pravice do udeležbe na volitvah, da bi v posvetu z ustreznimi deležniki določila potrebne spremembe in da bi z ukrepi invalidom zagotovila uresničevanje volilne pravice (Madžarska).
115.148. Še naprej naj izboljšuje dostopnost javnega prevoza in infrastrukture za invalide (Španija).
115.149. Zagotovi naj, da bodo izbrisane osebe lahko v celoti uživale politične, državljanske, ekonomske in socialne pravice, tudi na področju zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja in zaposlitve, tako da zakonsko uredi status preostalih izbrisanih oseb in zagotovi primerno odškodnino osebam, ki jih je prizadel izbris (Irska).
115.150. Upošteva naj priporočila, ki jih je glede diskriminacije Romov Slovenija sprejela v prvem krogu univerzalnega periodičnega pregleda (Izrael).
115.151. Še naprej naj veliko pozornosti namenja učinkoviti uporabi obstoječega zakonodajnega okvira glede uporabe manjšinskih jezikov (Italija).
115.152. Sprejme naj potrebne ukrepe, da bi bolje upoštevala priporočila Sveta Evrope glede uporabe manjšinskih jezikov, s posebnim poudarkom na pravicah avtohtone italijanske manjšine (Italija).
115.153. Še naprej naj krepi institucionalni okvir za spodbujanje in varstvo pravic manjšin v državi (Črna gora).
115.154. Izvede naj vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila enakopravno, zakonito in pravično obravnavanje manjšin, tudi Romov (Nizozemska).
115.155. Še naprej naj si prizadeva za obravnavo in varstvo pravic etničnih manjšin, zlasti položaja Romov, ki živijo v Sloveniji (Nova Zelandija).
115.156. Ponovno naj obravnava podlago za priznavanje statusa narodne manjšine (Srbija).
115.157. Razmisli naj o vključitvi vprašanja o narodnosti v prihodnji popis prebivalstva, da bi ugotovila, katere etnične skupine živijo v Sloveniji (Srbija).
115.158. Še naprej naj povečuje dodatna sredstva za izboljšanje življenjskih pogojev Romov v neformalnih naseljih, tako da krepi njihovo pravico do uporabe teh naselij, ter zagotavlja spoštovanje človekove pravice do pitne vode in komunalne ureditve in dostop do elektrike (Španija).
115.159. Vključi naj romske organizacije in skupnosti v pripravo in izvajanje strategije vključevanja Romov (Združene države Amerike).
115.160. Še naprej naj si prizadeva za varstvo človekovih pravic manjšin v državi (Gvatemala).
115.161. Zakonsko naj uredi status vseh izbrisanih oseb s poreklom iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik (Sierra Leone).
115.162. Izvede naj dodatne ukrepe, da bi rešila problem asimilacije in zmanjšala razkorak med zakonodajnim okvirom in njegovo dejansko uporabo v zvezi z uporabo manjšinskih jezikov v javnih službah (Madžarska).
115.163. Vzpostavi naj konvencije, da bi preprečila kršenje pravic migrantov (Nigerija).

116. Vse ugotovitve in priporočila v tem poročilu so bila pripravljena na podlagi mnenja držav(e) predlagateljic(e) oziroma države, ki je predmet pregleda. To ne pomeni, da jih je potrdila delovna skupina kot celota.

Priloga
  Sestava delegacije
Člani slovenske delegacije, ki jo je vodil Goran Klemenčič, minister za pravosodje, so bili:
• Bogdan Benko, veleposlanik, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje zadeve, namestnik vodje delegacije
• Stanko Baluh, v. d. direktorja, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti
• Ružica Boškić, v. d. generalne direktorice, Direktorat za družino, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Nina Gregori, v. d. generalne direktorice, Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo, Ministrstvo za notranje zadeve
• Sašo Gazdić, sekretar, vodja Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice, Ministrstvo za kulturo
• Ivo Holc, policist svetovalec, Ministrstvo za notranje zadeve
• Eva Tomič, pooblaščena ministrica, vodja Sektorja za človekove pravice, Ministrstvo za zunanje zadeve
• Nadja Čobal, sekretarka, Ministrstvo za zdravje
• Sandi Čurin, podsekretar, nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi, Ministrstvo za notranje zadeve
• Dragica Iskrenovič, sekretarka, Služba za EU koordinacijo in mednarodne zadeve, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• Jana Lovšin, sekretarka, Direktorat za socialne zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Breda Bunič, podsekretarka, Ministrstvo za obrambo
• Erika Rustja, podsekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
• Zoran Skubic, podsekretar, Ministrstvo za pravosodje
• Karmen Šterbenc, višja svetovalka II, Direktorat za trg dela in zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Nina Ban Zlatev, višja svetovalka, koordinatorica za mednarodno sodelovanje, Ministrstvo za pravosodje
• Polona Mal Bitenc, atašejka, Sektor za človekove pravice, Ministrstvo za zunanje zadeve
• Vojislav Šuc, veleposlanik, stalni predstavnik Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi
• Špela Košir, prva sekretarka, Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi
• Urška Čas Svetek, druga sekretarka, Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi