Starša Ivo in Tadeja Kerže sta po težkem boju z vodstvom bolnice na Ptuju vendarle dobila Elizabeto, ki jo bosta lahko pokopala v njihovem družinskem grobu. Ta primer bo, upajmo, prinesel spremembo zakonodaje in vpis pravice staršev do žalovanja in pokopa nerojenih otrok.

O tem primeru je po nekaj dneh, 19.7.2014, pisala Slovenska tiskona agencija (STA):

"Pepoved pokopa ploda pred 22. tednom nosečnosti sproža etična in pietetna vprašanja

Primer mrtvorojenega otroka, ki ga starša ne smeta pokopati, ker ga je mati nosila manj kot 22. tednov, je po mnenju mnogih pokazal na pomanjkljivo zakonodajo na tem področju. Zato se morda obeta tudi sprememba uredb na tem področju. Očitno praksa pokopa plodov po državi ni enotna, saj v Ljubljani omogočajo pokop ne glede na dolžino nosečnostiPrimer mrtvorojenega otroka, ki ga starša ne smeta pokopati, ker ga je mati nosila manj kot 22. tednov, je po mnenju mnogih pokazal na pomanjkljivo zakonodajo na tem področju. Zato se morda obeta tudi sprememba uredb na tem področju. Očitno praksa pokopa plodov po državi ni enotna, saj v Ljubljani omogočajo pokop ne glede na dolžino nosečnosti.

Na enem od spletnih portalov (portalu 24kul.si) je bila nedavno objavljena izpoved para, ki sta še nerojenega otroka izgubila v 16. tednu nosečnosti. V ptujski bolnišnici so njuno željo po pokopu zavrnili, saj gre mrtev plod pred 22. tednom nosečnosti v skladu s slovensko zakonodajo med biološke odpadke, sicer bi jim grozilo 30.000 evrov kazni.

Na podlagi tega primera morda v spremembo ureditve pokopa plodov

Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da zdravstvena zakonodaja določa le ločnico med mrtvorojenim otrokom in splavom. Zakonodajalec je torej ločnico med splavom in mrtvorojenostjo postavil pri izpolnjenem 22. tednu nosečnosti. Plod, rojen po 22. tednu nosečnosti, se šteje za mrtvorojenega in skladno z zakonom o matičnem registru je rojstvo mrtvorojenega potrebno prijaviti.

Pred 22. tednom nosečnosti se rojen plod ne šteje za mrtvorojenega otroka, zato se v tem primeru ne more prijaviti rojstva in nadalje ravnati skladno z zakonom, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost. Z biološkim materialom oziroma biološkim ostankom, ki je posledica splava in ni dopolnil 22. tednov, pa je treba ravnati kot z vsakim drugim biološkim materialom, ki nastane v zdravstveni dejavnosti, navajajo na ministrstvu.

Na ministrstvu sicer ne zavračajo možnosti sprememb podzakonskega predpisa, gre pa za področje, ki terja sodelovanje tako strokovnjakov medicinske stroke, strokovnjakov s področja medicinske etike in mednarodnih strokovnih smernic. Na podlagi argumentov medicinske stroke bo ministrstvo preučilo možnost spremembe pravilnika tudi v luči tega dogodka, so napovedali za STA. Na Zdravniški zbornici Slovenije so za STA pojasnili, da do sedaj še niso prejeli vloge, ki bi se nanašala na podobne primere.

Varuh: Starši imajo pravico do izražanja pietetnih čustev ob izgubi ploda

Da je trenutna pravna ureditev na tem področju pomanjkljiva, menijo tudi pri Varuhu človekovih pravic. Zato so se odločili za obravnavo primera na lastno pobudo, saj se jim zdi to vprašanje širše pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako bodo predlagali ustreznejšo pravno ureditev tega področja, so pojasnili.

Varuh meni, da pravica do osebnega dostojanstva ter varstvo osebnostnih pravic obsegata tudi pravico staršev, da sami odločajo o ravnanju z mrtvim plodom. Ocenjuje, da imajo starši pravico do izražanja pietetnih čustev ob izgubi ploda. Ta pravica bi jim bila lahko omejena le ob skrbnem tehtanju ustavnih pravic in le na podlagi zakona, navajajo pri varuhu človekovih pravic.

Tudi predsednik etične komisije za medicinska vprašanja Božidar Voljč pravi, da je željo matere mrtvorojene deklice lahko razumeti in bi bilo prav, da se iščejo načini, da se ji ustreže.

Ljubljanska ginekološka klinika omogoča pokop ne glede na gestacijsko starost ploda

Očitno pa praksa na ptujski bolnišnici ni vsesplošna. Na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so za STA pojasnili, da vsak splavljen ali mrtvorojen plod najprej predajo v pregled oddelku za patologijo, nato pa vse plodove predajo pokopališču Žale.

Način pokopa tako ni vezan na gestacijsko starost ali težo mrtvega ploda. Možen je individualni ali skupinski pokop, ki ga opravijo na Žalah. Starši se neposredno z Žalami dogovorijo o podrobnostih pokopa, za katerega so se odločili.

Pri individualnem pokopu položijo krsto ali žaro v individualni grob ali pa raztrosijo pepel v Parku zvončkov. Stroške individualnega pokopa nosijo starši. Skupinski pokop pa se opravi kot skupinska upepelitev in skupinski raztros pepela v istem parku na pokopališču Žale. Stroške skupinskega pokopa v celoti nosi UKC Ljubljana kot naročnik pokopa, so še pojasnili na UKC.

V UKC staršem, ki izgubijo otroka, nudijo tudi psihološko pomoč tako v času hospitalizacije kot tudi po odpustu."