V obdobju od leta 2004 do lani je človekove pravice in temeljne svoboščine kršilo 442 slovenskih sodišč ter najmanj 1200 sodnikov, kaže raziskava profesorja ljubljanske pravne fakultete Lovra Šturma.

Kot je danes poudaril ob predstavitvi raziskave, do imen in priimkov teh sodnikov ni mogoče priti, saj so sodbe, objavljene na spletu, anonimizirane.Zlorabe pravosodja očitne; danes veliko zborovanje na Kongresnem trgu ZA upanje, pravico in svobodo
Po besedah Šturma bi morale biti sodbe v neokrnjeni obliki odprte za javnost. Odprava anonimizacij sodb sodišč pa bi prispevale k dvigu kakovosti slovenskega sodstva.

Največje število kršitev človekovih pravic je bilo v letu 2010, ko je človekove pravice kršilo 125 sodišč in nekaj manj kot 300 sodnikov, je poudaril.

Cilj raziskave je ugotoviti, kako pogosto sodniki in sodišča kot izvajalci represivne državne oblasti kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine ter katera so ta sodišča in število sodnikov, pravi Šturm. Kot dodaja, so bile podlaga za tovrstno analizo uspešno rešene ustavne pritožbe v tem desetletnem obdobju.

Kot edini objektivni kriterij v raziskavi je Šturm upošteval dejstvo, da ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic s posamičnimi akti. Ker je izčrpanost pravnih sredstev ključen pogoj za obravnavo ustavne pritožbe, so njen predmet praviloma odločitve vrhovnega sodišča oziroma tudi višjih sodišč ali upravnega sodišča. Kršitev je torej lahko nastala že z nižjimi sodbami.

Pri raziskovanju uspešno rešenih ustavnih pritožb je za razdobje od 2010 do 2013 profesor pravne fakultete uporabil iskanje podatkov po spletu, kjer je mogoče najti vse tovrstne odločitve ustavnega sodišča. Pri obdobju 2004 do 2009 pa je bilo za raziskavo uporabljeno pisno gradivo iz knjižne zbirke sodnih odločb ustavnega sodišča.

Ta zbirka po besedah Šturma ne vsebuje vseh odločitev o ugodno rešenih ustavnih pritožbah, tako je število takih primerov v tem časovnem razdobju višje. Zato je zagotovo višje tudi število kršitev, posledično pa tudi podatki o številu sodišč in sodnikov kot kršiteljev.

Zaradi tega so predstavljeni podatki začasni, dopolnjeni pa bodo v nadaljevanju raziskave, v katero bo vključil tudi izostale uspešno rešene ustavne pritožbe iz obravnavanega časovnega obdobja. Poleg tega bo v nadaljevanju raziskava zajela tudi časovno razdobje pred letom 2004, je še napovedal Šturm, ki je sicer tudi predsednik Zbora za republiko.

Vir:

Demokracija.si