Ustavno sodišče (US) je zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti 2. člena zakona o praznikih, ker naj bi diskriminiral druge verske skupnosti.

Pobudo je podal pripadnik islamske verske skupnosti in navedel, da naj bi zakon o praznikih upošteval le krščanske verske praznike, pripadnike drugih verskih skupnosti pa diskriminiral in onemogočal pri uresničevanju pravice do veroizpovedi.

Država se je po prepričanju pobudnika z upoštevanjem krščanskih verskih praznikov poistovetila s krščansko versko skupnostjo, saj v času teh prostih dni država ne posluje in torej ravna enako kot v primeru praznikov. To naj bi po njegovem mnenju pomenilo, da država ni več ločena od verskih skupnosti.

Ob tem še dodaja, da izpodbijani člen pripadnike drugih verskih skupnosti sili, da za praznovanje svojih verskih praznikov izkoristijo letni dopust in so zato v zvezi s praznovanjem svojih verskih praznikov popolnoma odvisni od volje delodajalca.

Proste dneve lahko vsak užije po svoji presoji

A v ustavni odločbi, sprejeti soglasno, ustavni sodniki ugotavljajo, da zakon o praznikih in dela prostih dneh odraža razlikovanje med prazniki in dela prostimi dnevi, ki niso prazniki. Datumi izbranih dela prostih dni, ki niso prazniki, izražajo tradicionalno sprejete vrednote, zgodovinsko povezane z življenjem na območju sedanje države. Namenjeni so praznovanju posameznikov, država pa je iz teh praznovanj izključena.

Izbira datumov dela prostih dni, ki niso tudi prazniki, pa je stvar proste presoje zakonodajalca, ki lahko uredi dela proste dni kot izraz narodove identitete. Izpodbijana ureditev ureja položaj, ki ni primerljiv z nobenim drugim položajem, so dodali.

Zanimivo je, da nekateri muslimani v Sloveniji želijo uvesti muslimanske praznike, v veliki večini muslimanskih državah pa kristjani nimajo pravice postaviti svojih cerkva ter jih zaradi vere celo zapirajo in ubijajo...

Glede na to se ne dotika ne polja varovanja človekovih pravic ne splošnega načela enakosti pred zakonom, so utemeljili ustavni sodniki. Zato so navedbe pobudnika o diskriminaciji in neenakem obravnavanju verskih skupnosti in njihovih pripadnikov označili kot neutemeljene.

Izpodbijana ureditev je dela proste dneve ločila od praznikov in jih namenila posameznikom, da jih užijejo, kot želijo. Pri tem je država izključena. Zato je neutemeljen tudi očitek, da izpodbijana ureditev ni v skladu s 7. členom Ustave, so še navedli ustavni sodniki.

Vir:

• RTVSLO.si