V spomin pokojnim žrtvam komunističnega nasilja
13.05.2017Iz preteklosti smo se le malo naučili. To je tragika Slovencev, ki jo moramo čimprej premagati.
Danes imamo še vedno družbo, v kateri je le pravemu človeku dovoljeno storiti korak naprej. Tisti, ki so na poti odkrivanja strahotnih zločinov nekdanjih oblastnikov, predhodnikov današnjih, storili odločilne korake, so bili tudi v sedanji državi neusmiljeno zatrti, predvsem z odtegnitvijo vseh sredstev in možnosti. Danes smejo obrobno sodelovati, samo da ne motijo poteka brisanja sledov – odvažanja ostankov grozljivo pomorjenih na drug konec države, čim dlje od kraja zločina in spomina. Kdo vpraša tiste, ki so se iz takratne strahotne morije po usodni milosti rešili, za njihova mnenja in predloge ? Ki po čudežu tudi še danes živijo ? Dogodi se celo, da se jih, še preden sploh odpro usta, javno nahruli in smeši. Danes. V demokratični Sloveniji. In ne od kogar koli. V naši sedanji državi, v kateri se pravosodna kolesja vrtijo izključno v eno smer. To poznamo. Nekateri pred sodiščem na to tudi že dolgo opozarjamo. Po drugi tirnici pa vozi vlak velike prihodnosti. Na njem se brez zakona in sodnije žanjejo veliki uspehi čedalje temnejše narodove usode.
Psihopatski komunistični red še vedno vlada Sloveniji. Kot se izmučena okostja in ostanki trupel odvažajo sto kilometrov v pozabo, se v letu 2017, po več kot četrt stoletja domnevne demokracije, bohotijo na najuglednejših mestih naše samostojne države kipi in druga slavnostna obeležja najhujših morilcev, zločincev t.i. Tita, (tudi danes še vedno na številnih mestih), enako Kidriča na častnem mestu sredi Parka Sveta Evrope, neposredno pred poslopjem Predsednika naše države, prav tako Kardelja v neposredni bližini našega Parlamenta in, kar je najbolj grozljivo, stoji spominsko znamenje strahotnemu zločincu Ivanu Mačku Matiji v Kočevskem Rogu na območju najbolj množičnih moritev. Hkrati pa se sredi Ljubljane ob Parku »Zvezda« gradita dve stolpnici – katerih pomena ne morejo razumeti niti gradbinci, ki ju zidajo. Predstavljali naj bi – ob brisanju sledov strahotnih zločinov in bohotenju malikov zločina – narodno spravo.
Sem brez besed.
Ingo Falk Pasch Wallersberg
Komentarji
Komentiranje trenutno ni mogoče.