Škandal: Večina vrhovnih sodnic in sodnikov pregazila temeljno človekovo pravico do poštenega sojenja

Objavljamo magnetogram nagovora Aleša Primca na seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti dne 23.10.2014, v katerem je razgalil nestrokovnost, nezakonitost in protiustavnost, ki so si jo privoščili vrhovni sodnice in sodniki na občni seji dne 29.9.2014.

Na začetku seje je poslanec Matjaž Han, napadel Aleša Primca, češ, da nima na seji kaj iskati. Ker se Primc na začetku svojega nagovora odzove na napad Hana, v celoti objavljamo tudi magnetogram nedostojnega in diskriminatornega Hanovega napada, ki želi več kot očitno po eni strani onemogočiti, da se zlorabe v pravosodju ne bi obelodanile, po drugi strani pa izvajati pritisk na svojega predsednika, Dejana Židana, kmetijskega ministra, da bi Aleša Primca onemogočil pri njegovem javnem delovanju ali pa ga celo vrgel iz službe.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Spoštovana predsednica, jaz ne bom tako fin in vljuden, kot je bila predhodnica pred menoj. Jaz bom jasno napovedal, da bom obstruiral takšno sejo, ker gre definitivno za to, da izrabljate takšne seje in tudi težke, bom rekel, na nek način trenutke za posameznike, za svojo politično udejstvovanja. Pa bom povedal tudi zakaj. Jaz, ko sem videl vabljene, pa spoštujem gospoda Primca, ampak mi ni v zgodbi, zakaj je gospod Primc vabljen na sejo? Kaj ima on s sodnijo? Kaj ima on z Maslešo? Kaj ima on z gospodom, ki je prisoten? To mi ni jasno. Gospod Primc bi bil sedaj lahko še v službi. Mislim, da imajo naši javni uslužbenci kaj za delati ob 14.41, ne pa hoditi na politične seje. Zato jaz na taki seji ne bom sodeloval in napovedujem obstrukcijo.

ALEŠ PRIMC: Hvala lepa gospa predsednica. Jaz se vam zahvaljujem za to današnjo sejo in hkrati obžalujem, da predstavnikov koalicije in vrha slovenskega pravosodja danes ponovno ni tukaj. Mi smo že večkrat povedali, da si želimo odkrite, spoštljive, kulturne javne razprave o stanju v slovenskem pravosodju in o tem, kako to stanje izboljšati. Žal očitno v koaliciji, pa tudi v vrhu pravosodja, kljub temu, da so nekajkrat že dali signale, da so se pripravljeni pogovarjati, te resnične pripravljenosti za dialog še ni tako da, gospa predsednica, jaz vam čestitam, da ste se kljub temu, da je koalicija odšla iz dvorane, odločili nadaljevati sejo, ker mislim, da je pomembno, da se o teh stvareh pogovarjamo in da bo tudi koalicija spoznala, da je ta pogovor nujen.

o Hanu
Kar zadeva očitka gospoda Hana, zakaj sem danes jaz tukaj. Naj povem, da imam danes dopust. Za razliko od njega, jaz ko pridem v parlament, dajem svoj prosti čas, svoj dopust, on pa je za svoje delo oz. »nedelo«, recimo sedaj ko je zapustil sejo, plačan s starani davkoplačevalcev.  Cenim pa njegovo skrb za proračun Republike Slovenije in upam, da bo tudi pri vsem svojem siceršnjem delu skrbel za to, da bo denar davkoplačevalcev kar se da racionalno porabljen.

Vsa Slovenija lahko ve, da je Masleša v dolgoletnem konfliktu z Janšo
Danes sem tukaj kot predstavnik Odbora za človekovih pravic in temeljnih svoboščin odbora 2014, zato ker smo trdno prepričani, da se je Janezu Janši poleg tega, da se mu je v vsem dosedanjem postopku dogajala krivica in da so mu bile kršene temeljne človekove pravice, to zgodilo tudi na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, 29. septembra 2014. Odločitev vrhovnih sodnic in sodnikov, da Branka Masleše ne izločijo, je zelo napačna odločitev, saj je ta odločitev več kot očitno v nasprotju s tem, da bi to sojenje pod vodstvom Branka Masleše lahko imelo vsaj videz nepristranskosti. To, če bi imelo videz nepristranskosti, še zdaleč ne bi pomenilo, da bi bilo v resnici nepristransko. Vendar pa so s tem, ko niso izločili Branka Masleše, ki je več kot očiten javni nasprotnik Janeza Janše in to ne od včeraj grobo kršili pravico do poštenega sojenja.

To njuno nasprotovanje, njune prekrižane poti segajo že daleč nazaj v preteklost in so javno znane. Da kljub vsem tem javno znanim dejstvom vrhovne sodnice in sodniki tega niso opazili in opazili vsaj to, da videz nepristranskega sojenja ob Branku Masleši, kot predsedniku senata ne more biti zagotovljen, je po mojem trdnem prepričanju velika napaka. Seveda, dejstvo je, da z Brankom Maslešo po našem trdnem prepričanju tudi nepristransko sojenje ni bilo zagotovljeno.
Enako kot je po našem trdnem prepričanju škandalozna odločitev o tem, da se Branko Masleša ne izloči iz postopka senatnega sojenja v zadevi Janeza Janše, je škandalozen tudi sklep vrhovnega sodišča,ki ga je sprejela občna seja.

Diskriminacija na ravni poimenovanja
Najprej naj povem, kaj iz tega sklepa veje ven - diskriminacija Janeza Janše na vsakem koraku. Ta diskriminacija se dogaja že na ravni besed. Janez Janša je v tem sklepu ves čas obsojenec. Obsojenec, obsojeni Janez Janša. Branko Masleša je v tem sklepu ves čas predsednik Vrhovnega sodišča, ali tudi samo predsednik. Ampak Branko Masleša v tem postopku ni bil noben predsednik Vrhovnega sodišča! Branko Masleša je bil v tem postopku stranka v postopku, neke vrste tožena stranka oziroma sodnik, za katerega se zahteva izločitev. In edino to bi bilo primerno poimenovanje Branka Masleše v tem konkretnem postopku in v tem konkretnem sklepu. Ampak Branko Masleša se kozi čisto celoten sklep pojavlja kot predsednik Vrhovnega sodišča. In popolnoma jasno je, da nek obsojenec, ki se sooči s predsednikom Vrhovnega sodišča nima nikakršne možnosti.

Vrhovni sodnice in sodniki Janši ne verjamejo, ker pač verjamejo svojemu predsedniku in njegovemu prijatelju dr. Alekseju Cvetku

Naslednja stvar. Vsa argumentacija skozi sklep gre nekako takole: Obsojenec sicer nekaj trdi, sodišče pa mu ne verjame. Ampak niti za eno od teh stvari, v kateri se obsojencu ne verjame, sodišče oziroma vrhovni sodniki na občni seji ne predstavijo niti enega samega dokaza. To bom potem podkrepil, seveda, tudi s primeri. Mi smo v Odboru 2014 čutili za potrebno, da smo danes tukaj in da predstavimo novo konkretno kršitev, ki se je zgodila v primeru obsodbe Janeza Janše v tem konkretnem primeru na občni seji vrhovnih sodnic in sodnikov.

Poglejmo kaj piše v 3. točki tega sklepa: »Navedbe, da je za presojo negativnega odnosa do obsojenega pomembno tudi obsojenčevo javno nasprotovanje v postopku imenovanja za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije so uveljavljene prepozno, saj gre za dogajanje iz leta 2010. Ta trditev pa je tudi nelogična, saj zahteva za izločitev v tem delu temelji na odklonilnem stališču obsojenega do predsednika Vrhovnega sodišča in ne morebiti obratno. Če bi sledili takemu gledanju, bi lahko osebe, ki bi se znašle v kazenskih postopkih z negativnimi izjavami o sodnikih pomembno vplivale na to, kateri sodnik bo odločal o njihovi zadevi.«  Poglejte, Janez Janša o Branku Masleši ni izjavljal kakršnihkoli izjav. Janez Janša je nasprotoval imenovanju Branka Masleše za predsednika Vrhovnega sodišča. Se pravi, Branko Masleša, če bi bilo tako kot je stvari videl Janez Janša, ne bi nikoli zasedel tega mesta. In med ljudmi je žal tako, da ko si prekrižamo poti, vmes ostane pač neka grenkoba, neka zamera, neki neporavnani računi. Tako je praviloma. In Janez Janša kot je potem razvidno tudi iz nagovora predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše na sodniških dnevih ima z Brankom Maslešo neporavnane račune. Imata neporavnane račune z obeh strani. In to vidi vsa Slovenija, razen občne seje vrhovnih sodnic in sodnikov.

Zakaj je nujno, da Branko Masleša sodi Janez Janši?
Naprej. Branko Masleša pravi, da to, da se je odločil, da bo predsedoval vsem kazenskim senatom od 8. 9. 2014 naprej, v ničemer ni povezano s primerom sojenja Janezu Janši. Takole je zapisano v sklepu: »Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pojasnjuje, da je njegovo začasno sodelovanje na sejah senata kazenskega oddelka, pristojnega za odločanje o izrednih pravnih sredstvih, z vidika delovanja oddelka nujno. Zato je predsedniku senata 4. 9. 2014 sporočil, da bo sodeloval na sejah tega senata, ki bodo v času od 8. 9. 2014 do 31. 12. 2014 s čimer je seznanil tudi vse sodnike kazenskega oddelka.« Se pravi, nujno je njegovo sodelovanje. Ampak človek bi pričakoval, da bi bili tu navedeni neki razlogi. Se pravi, da se ne bo predsedniku Vrhovnega sodišča kar tako na besedo verjelo, da je to nujno, posebej če je ta njegova odločitev, da sodeluje v tem senatu, z vidika stranke v postopku problematična. Tega Branko Masleša ne navede v svoji izjavi. Navede pa, to je zanimivo, potem občna seja, v kakšnih primerih je lahko odločitev predsednika o nujnosti sodelovanja v senatih sprejeta. Nujnost predsedovanju senatu je lahko pogojena z različnimi položaji, na primer: "z nizko učinkovitostjo ali storilnostjo oddelka, pomanjkljivimi metodami dela ali načeto komunikacijo med sodniki oddelka, kar otežuje senatno sojenje". Minimalno kar bi moral Branko Masleša, ko je povedal, da je nujno, da on sodeluje na seji tega senata, povedati, je, kateri od teh razlogov je bil pri njem ključen za to, da se je on odločil, da bo v tej seji senata sodeloval. Se pravi, ali ocenjuje, da je kazenski oddelek Vrhovnega sodišča nizko učinkovit in storilen, ali da ima pomanjkljive metode dela in bo on s svojim pristopom prispeval k temu, da bodo metode dela boljše. Ali pa da je v kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča načeta komunikacija med sodniki oddelka in po njegovem mnenju to otežuje senatno sojenje. Poglejte, niti enega od teh razlogov Branko Masleša ni navedel. Navedel ni tudi nobenega drugega razloga, zakaj je po njegovem mnenju nujno, da on predseduje temu senatu. Ampak zadosti je bila njegova beseda. In vrhovni sodnici in sodniki so temu slepo verjeli.

Predsedniku Vrhovnega sodišča je treba verjeti na besedo
Če gremo naprej. Kako so vrhovni sodnice in sodniki ugotovili, da ne verjamejo gospodu Marvinu? "V svoji izjavi v zvezi z dopolnitvijo zahteve za izločitev predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije navaja, da besed o obsojenem Janši ali o kom drugem navedenih v citatu ni nikoli izrekel in da gre za popolno neresnico. Dodaja, da drugega, kar bilo relevantno za presojo utemeljenosti trditev iz notarske izjave nima navesti". Se pravi, na eni strani je bila beseda predsednika Vrhovnega sodišča, ki je zatrdil, da teh besed, ki jih je povedal gospod Marvin ni nikoli izrekel.

Poglejte, sodnice in sodniki Vrhovnega sodišča so predsedniku, Vrhovnega sodišča, ne pa stranki v postopku, verjeli na besedo. Jaz sem prepričan, če bi sodniki tako verjeli na besedo vsem obtožencem v kazenskih postopkih ali kakršnihkoli drugih postopkih, bi bila sojenja izjemno kratka. Velika večina obsojencev namreč krivde ne priznava. In če bi sodniki ravnali tako, kot so ravnali v primeru Branka Masleše oziroma njegove (ne)izločitve, da so mu verjeli na besedo, bi tudi sodniki v vseh ostalih postopkih lahko svoje postopke zaključili izjemno hitro. Ampak mi vemo, da sodniki ne verjamejo kar tako na besedo, in zato tudi slovenski postopki tečejo zelo dolgo. Ta postopek pa je trajal zelo kratek čas, tudi zato, ker so vrhovni sodnice in sodniki verjeli Branku Masleši na besedo.

Škandalozno pričanje dr. Alekseja Cvetka, enega najtesnejših Masleševih prijateljev
Gremo naprej. Potem nastopi ključna priča. Ključna priča dogodka, ki je seveda prepričala vrhovne sodnike in sodnice. To je gospod, ki se je prepoznal v opisu gospoda Marvina, starejšega gospoda z gostimi sivimi lasmi. Občna seja v 13. točki sklepa takole piše: »Občna seja ne sledi navedbam obsojenega, da se je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije preden je obsojeni odšel na prestajanje zaporne kazni pred lokalom Ambient na Čuferjevi ulici v Ljubljani, o njem sovražno izražal. Izjavo Radovana in Mire Marvin z dne, 29. 9. 2014, podano v obliki notarskega zapisa, je ovrgel Vrhovni sodnik svetnik, dr. Aleksej Cvetko, ki se je prepoznal v osebi starejšega gospoda z gostimi sivimi lasmi. Izključil je, da bi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kadarkoli izrekel sporne sovražne besede. Tudi sicer pa gre za vulgarno izrazoslovje, ki predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni lastno in ga nikoli ne uporablja

Mislim, da je sedaj zelo pomembno, da preberemo notarski zapis, notarsko overjeno izjavo, ki jo je dal gospod Marvin. In seveda njegova žena gospa Mira Marvin. Se pravi: »Podpisana Radovan Marvin in Mira Marvin izjavljava, da sva nekaj dni pred odhodom gospa Janeza Janše v zapor, ob približno 7.40 uri, sedela pred lokalom Ambient na Čufarjevi ulici 3 in 5 v Ljubljani, ki stoji nasproti pekarne Žito. Poleg je stavba RTV. Bife ima prostor tudi zunaj, kjer so razporejene mize in stoli za goste, po vogalih pa so nameščene zelene rastline, misliva da so to ciprese ali nekaj podobnega. Gospod Masleša je sedel na vogalu tega zunanjega prostora. Gospod Masleša je bil v družbi še neke gospe in še nekega starejšega gospoda z gostimi sivimi lasmi. Midva sva sedela za mizo nasproti gospoda Masleše, kar pomeni zelo blizu, da sva bila priča dogodkom oziroma sva slišala gospoda Maslešo, kako sovražno se je izražal zoper prvaka SDS, gospoda Janeza Janšo. Bilo je več kot očitno, da se v svoji družbi pogovarja o Janezu Janši, saj je dejal, navajava dobesedno: "Sfukati ga je potrebno, popolnoma ga je potrebno sfukati. Midva sva bila o tej njegovi izjavi popolnoma šokirana iz zaprepadena«…, in tako naprej gre potem notarski zapis.

Se pravi, gospod Marvin, se ne spomni natančno, katerega dne v Ljubljani je ob znani uri sedel na znanem kraju. In zanimivo, da se Vrhovni sodnik, gospod Aleksej Cvetko, spomni, da je točno znanega dne, ko je bil gospod Marvin tudi v lokalu, zraven. In da gospod Branko Masleša tega kar trdi gospod Marvin, ni nikoli izrekel.

Sedaj se jaz seveda sprašujem in mislim, da se bi morali vprašati tudi vrhovne sodnice in sodniki, preden so odločili o zadevi: Če gospod Marvin ne ve točnega dne, kdaj se je to zgodilo, gospod Aleksej Cvetko, ali vi hodite z gospodom Branko Maslešo vsak dan ob isti uri na kavo? Ali takrat, ko greste na kavo, greste morda kdaj na stranišče?

Ampak zadeva je še bolj zanimiva, ker gospod Aleksej Cvetko trdi, da Branko Masleša, če citiram njegovo izjavo še enkrat. Se pravi, gospod Aleksej Cvetko je v svoji izjavi, ki jo je dal vrhovnim sodnikom, izključil, da bi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kadarkoli izrekel sporne sovražne besede. Sedaj pa me zanima ali je v toku življenja Branka Masleše bil gospod Aleksej Cvetko, vrhovni sodnik, v vsakem trenutku navzoč ob Branku Masleši tudi takrat, ko spi, tudi takrat, ko je Branko Masleša s svojo ženo ali s svojimi otroki, tudi takrat, ko je Branko Masleša ne vem kje, na dopustu? Se pravi, gospod Aleksej Cvetko, vrhovni sodnik, je dal izjavo vsem vrhovnim sodnicam in sodnikom v Sloveniji, da garantira, da Branko Masleša te izjave ni izrekel kadarkoli. In jaz se sprašujem, kako vrhovni sodniki in sodnice niso te njegove izjave razumeli vsaj kot sporno izjavo, kot izjavo v kateri manjkajo temeljne predpostavke, da bi lahko bila resnična. Ampak ne. Vrhovne sodnice in sodniki so verjeli izjavi neke vrste obtoženca Branka Masleše, da tega ni rekel in verjeli so izjavi priče, ki je dala izjavo, ki je več kot nasprotna sami sebi, ki več kot ne more zdržati, ne more zdržati resne presoje resničnosti. Se pravi, izjava, ki jo je dal dr. Aleksej Cvetko, ne more zdržati minimalnega testa in preizkusa resničnosti.

Zanimivo je, da je bilo vrhovnim sodnicam in sodnikom zadosti, da so verjeli besedi obtoženega, in da so verjeli besedi priče, katere izjava je logično nekonsistentna, niso pa povabili na zaslišanje priče, ki je trdila nasprotno od teh dveh. Gospod Marvin ni bil povabljen na občno sejo vrhovnih sodnic in sodnikov, prav tako ga predsedujoča občini seji, gospa Betettova ni pozvala, da bi predstavil svoje stališče in bi ga lahko eventuelno tudi ona kasneje predstavila občni seji. Se pravi, Vrhovno sodišče je več kot očitno, ne samo na ravni izrazoslovja, besed, ko Janeza Janšo vedno poimenuje obsojenec, Branka Maslešo kot stranko v postopku pa nikoli drugače kot predsednik Vrhovnega sodišča, diskriminiralo v celem postopku in mu ni dejansko omogočilo enake obravnave. Ni mu omogočilo, da bi lahko dokazal, utemeljenost svoje zahteve za izločitev Branka Masleše kot kot člana in predsednika senata v zadevi Janeza Janše.

Grobo kratenje pravice do poštenega sojenja
Po našem mnenju gre v tem primeru za očitno kršenje človekovih pravic. Za očitno kršenje postopka, ki so si ga privoščili, tokrat pa ne samo en sodnik ali pet sodnikov, tokrat si je privoščilo grobo kršenje postopka in zelo neprofesionalno delovanje, praktično meni je žal, da moram to povedati, telo, ki predstavlja cvet slovenskega pravosodja, kar po mojem mnenju bi morali biti vrhovne sodnice in sodniki. Kako se je lahko vrhovnim sodnicam in sodnikom v postopku zgodilo kaj tako nezaslišanega, da so tako grobo poteptali temeljne človekove pravice enega obsojenca, sam enostavno ne morem razumeti. Tako, da za mene, če me vprašate, je enako škandalozno kot je izjava, ki jo je slišal gospod Marvin, to kako so vrhovne sodnice in sodniki izvedli postopek izločitve oziroma ne izločitve Banka Masleše iz postopka sojenja Janezu Janši.

Meni je zelo žal, ampak dejstvo je, da takemu sodišču, ki ga predstavlja tak cvet vrhovnih sodnikov in sodnic, enostavno ni čudno, da državljanke in državljani ne zaupajo. Zato vam še enkrat, gospa predsednica, hvala, da ste sklicali današnjo sejo, in da odpiramo te razprave, v katerih bomo drug drugemu predstavili argumente, jih predstavili slovenski javnosti in verjamem, da tudi slej kot prej spodbudili dialog, ki bo prinesel spremembe v slovenskem pravosodju, da se take stvari, da se take grobe kršitve človekovih pravic, ki bi se, mimogrede lahko zgodile komurkoli izmed nas, ne bodo več dogajale. Hvala lepa.

Sorodne novice

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!. Namenjena je izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top