"Opazno je, da je v šolskih knjižnicah čedalje več tistih, ki so nastale zaradi komercialnih, ideoloških, nazorskih in drugih neknjižnih razlogov. K temu prispeva tudi tako imenovana racionalizacija poslovanja ... Zaradi tega ter vsesplošne demokratizacije in relativizacije vrednot, »tihotapijo« različne interesne skupine v šolske knjižnice gradivo, s katerim izvajajo različne oblike indoktrinacije. To so resne reči." To je strokovna ocena Mateje Jamnik, magistre filozofije in aktivna članica društva Jasa, ki se lahko med drugim pohvali s knjižno zbirko najlepših in najboljših knjig za otroke.

V Društvu Jasa že leta vztrajajo pri pripravljanju DOBRIH KNJIG. Vedo, da ni dovolj DOBRO KNJIGO poslati v knjigarne. Na DOBRO KNJIGO je treba posebej opozoriti in jo brezplačno zagotoviti. In to je način dela Jase. Le nekaj prostovoljcev Društva Jasa je v 15 letih predvsem otrokom, pa tudi drugim skupinam, zagotovilo brezplačno več tisoč posebnih knjig iz Jasine znane zbirke Onežimo svet.

Zakaj Jasa, od kod in kam gre? S kakšnim namenom deluje?
Jaso smo ustanovili pred osemnajstimi leti z namenom, da z močjo posebne knjige, posebno dobre knjige, prispevamo k pravi strani življenja. Ob spoznanju, da je dobra knjiga najučinkovitejše orodje pri želeni preobrazbi človeka in družbe, vodi torej Jasa do življenjskih jas, na katerih sobivajo celovite osebnosti, ki so ozavestile življenjski smisel.

Za človeštvo bi bila velika sreča, če bi imeli malo knjig, toda dobrih - ste izpostavili na spletni strani Društva Jasa. Kaj je po vašem mnenju dobra knjiga za otroke?
Če bi bile vse knjige dobre, bi svet prekipeval od Dobrote in Lepote. Zato poudarjamo pomen dobre knjige. Dobra knjiga je – preprosto povedano – tista, ki v bralcu – otroku in odraslem – porodi željo, da bi bil boljši. Malce zahtevneje povedano, ki sproža procese estetizacije in očlovečevanja. Takšnih knjig ni veliko, pa še skrite so v oceanu ničvrednih in škodljivih, ki pri bralcu upočasnijo miselne procese, poživljajo nesocializirane gone, razgrajujejo občutek za nravni red vrednot, zakonitosti narave in podobno. Na to je treba nenehno opozarjati.

Mateja, ste magistra filozofije. Vaša tema je vedno bila estetitka. Ste zaradi ljubezni do lepega in dobrega našli svoje mesto pod soncem v Društvu Jasa, celo kot prostovoljka?
Ustvarjanje dobre knjige, uvajanje takšne knjige v življenje, skrb da čedalje močneje živi – skozi te aktivnosti se človek lahko uresničuje kot estetsko, ustvarjalno in družbenokoristno bitje. In se znajdeš na stezi, ki pelje do življenjskega smisla (spomnimo se na Heideggerjevo Poljsko stezo). So v komunikaciji z različnimi ljudmi tudi trenutki otožnosti in srda, to pa razumem kot možnost za celovitejše spoznavanje človeka in življenja.

Pikapolonica na prašni cesti, Tudi otroci se oblačijo, Metulj na dežju in mnoge druge otroške knjige, ki ste jih izdali so rezultat plodnega sodelovanja več avtorjev in ilustratorjev. Neža Maurer, Feri Lainšček, Anej Sam, Andrej Brvar, Milan Dekleva, Ciril Zlobec, Anton Komat; znana imena velikih ustvarjalcev. Kje na poti se najdete, kako se povežete, da potem skupaj soustvarjate?
Res je, z nami sodelujejo avtorji – literati, slikarji, ilustratorji, misleci... – iz prvega kroga, tudi tisti, do katerih največji založniki težko pridejo. Razlaga je preprosta: vnaprej vedo, da bo naša knjiga, dobra knjiga, ter da se bomo z njo ukvarjali tudi po izidu, da bomo torej skrbeli za učinkovanje knjige. Za pravega avtorja je to najmočnejša spodbuda, največja nagrada.

V zbirki vaših otroških knjig namenjate poseben poudarek ekologiji. Na kak način poskušate to sicer kompleksno temo predstaviti majhnim zvedavim dušicam?
Poznavalci vedo, da je na področju umetnostnega ustvarjanja najtežje napisati dobro knjigo za otroke. Knjigo, ki bo torej pritegnila pozornost otroka, hkrati pa poganjala klice mišljenja, sočutja, odgovornosti... Našim avtorjem to uspeva, ker so toliko pretanjeni, da se lahko potopijo v bitje otroka (živali, rastline...) in mu življenjske resnice posredujejo na način, kot bi jih posredoval otrok otroku. Tega so le redki zmožni. Ekološke teme so pogoste iz več razlogov, predvsem pa zaradi dejstva, ker z nenehnim uničevanjem živalskih in rastlinskih vrst pustošimo lastna življenja in izničujemo pogoje obstoja, razen tega je Narava resnično najboljša učiteljica življenja.

Za otroške knjige, ki jih izdajate ste prejeli že veliko pohval, tako s strani stroke kot tudi individualnih bralcev? Kaj vam pomenijo ta priznanja?
Res je, da so rokopise naših knjig strokovno pregledali in priporočali za tisk najbolj pristojni in strogi ocenjevalci: prof. dr. Denis Poniž, prof. dr. Lev Kreft, prof. dr. Vesna Godina, prof. dr. Marjan Šimenc, prof. dr. Ivan Štuhec, prof. dr. Janez Bogataj, prof. dr. Leo Šešerko, prof. dr. Anton Jamnik, prof. dr. Vesna Švab, prof. dr. Vid Pečjak, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Peter Kolšek, Milan Dekleva, Akad. Ciril Zlobec... Podpisi takšnih strokovnih in moralnih avtoritet so svojevrstna priznanja založniku in zanesljiva smernica bralcu. Kljub temu, da je naš urednik strog kritik medijev, je vsaka naša knjiga imela tudi več hvalnic z različnih medijev. Nam pa še največ pomenijo odzivi, neredko ganljivi odzivi nam neznanih bralcev – otrok, staršev in učiteljev. Tega pa je za obsežno knjigo.

Otroške knjige so velik del izobraževalnega procesa otrok; tako v vrtcu kot v šoli, pa tudi kasneje. Kako ocenjujete izbor otroških knjig v naših slovenskih institucijah?
Če bi gledala le obravnavanje naših knjig, bi lahko bila zadovoljna – večina naših knjig je vgrajenih v učne procese oziroma so na različnih priporočilnih bralnih seznamih. Vzgojitelji v vrtcih in učitelji se še upirajo logiki kapitala, toda ta je tako lepljiva in močna, da razgrajuje najbolj stabilne moralne zgradbe. Opazno je, da je v šolskih knjižnicah čedalje več tistih, ki so nastale zaradi komercialnih, ideoloških, nazorskih in drugih neknjižnih razlogov. K temu prispeva tudi tako imenovana racionalizacija poslovanja – učitelji preprosto nimajo časa za branje in selekcioniranje ponujenega knjižnega in časopisnega gradiva. Zaradi tega ter vsesplošne demokratizacije in relativizacije vrednot, »tihotapijo« različne interesne skupine v šolske knjižnice gradivo, s katerim izvajajo različne oblike indoktrinacije. To so resne reči.

Šolniki pogosto posežejo po vaših knjigah. Pikapolonico na prašni cesti berejo otroci že v tretjem razredu, med osnovnošolci in srednješolci sta priljubljeni tudi Zemlja ima srce. Zgodba o knjigi, Otroci in moda, Sijaj drugačnosti ... Kje lahko naročimo vaše knjige ali drži, da jih podarjate?
Da bi dobra knjiga nekaj spremenila v stvarnosti, vsaj za drobtinico, mora priti v roke številnim. Da bi prišla v roke številnim bralcem, mora biti na pogled vabljiva in poceni, če že ne zastonj. Zato knjige prodajamo neposredno – v knjigarni knjiga ne more biti poceni. Občasno izvajamo projekte, skozi katere zagotavljamo določenim skupinam knjige brezplačno. Že par let poteka projekt »Knjiga Neže Maurer Ti si moje srce v vsako družino s predšolskim otrokom« – brezplačno smo jo zagotovili petindvajsettisočim družinam. V projektu Zemlja ima srce smo lani ciljno darovali 4500 izvodov najcelovitejše kulture ekologije v knjižni obliki – knjiga Zemlja ima srce. Darovali smo jo vsem splošnim knjižnicam, izročili na številne javne bralne točke – gostinski lokali, gorske koče, darovali smo jo tistim, ki oblikujejo zakonodajo in najbolj vplivajo na našo stvarnost: poslanci državnega zbora, celotna vladna ekipa, vsi v kabinetu Predsednika države, župani vseh občin... V tem letu smo v akciji Slovenija ima srce brezplačno vsem osnovnim šolam izročili knjigo Nežno srce, za katero so v Bukli zapisali, da spreminja svet, ter na Dan Zemlje vsakemu otroku, ki je ustvarjalno bral in se odzival z risbo, sliko, besednim prispevkom – 2.900 jih je bilo.

V Bukli smo lahko prebrali tudi izjemno pozitivno kritiko vaše nedavno izdane knjige za otroke Prav je - ni prav. Avtor Anej Sam v njej tenkočutno, skozi svet narave in živali razlaga, kaj je naravno, dobro in prav. Da je muca muca, kuža kuža, ati ati in mami mami. Je svet res že tako "narobe", da je treba te stvari razlagati?
Žal, res je. Sodobni človek se ne zaveda, do katere mere so izpopolnjene različne metode za usmerjanje naše zavesti, koliko je zmanjšana možnost mišljenja in moralne razsoje. Zato redki posamezniki, ki so ohranili intelektualno-moralno celovitost,  morajo preprosto povedati: To je prav,  to ni prav (Nietzsche je nekoliko ironično rekel, da morajo pokazati s prstom). Ne le urednica Bukle, Nietzschejev prst (simbolno) v knjigi za otroke Prav je – ni prav prepoznavajo tudi druge celovite osebnosti. Treba je le pogledati, kdo je podpisal popotnico knjigi – pisatelj in dolgoletni urednik otroških programov na nacionalni televiziji, ter verjetno največja moralna avtoriteta v državi, Milan Dekleva, Anita Ogulin, svetovno znana humanitarka, ki 24 ur živi usode ponižanih otrok ter prvi vzgojni filozof v državi prof. dr. Marjan Šimenc.

Z vašimi knjigami na poseben način ozaveščate otroke, strokovno javnost, stopate celo v politični prostor. Katero smer, kakšno vizijo ponujate svetu jutrišnjega dne s knjigami zbirke Onežimo svet?
Čeprav mnogi doživljajo našo knjižno zbirko Onežimo svet kot nekaj novega, jo v Jasi vidimo drugače. Menimo namreč, da je mrzlično iskanje »novega« posledica neozaveščenosti življenjskega smisla. In to nenehno »novo« je dejavnik razkrojevanja človečnosti. Mi namreč poznamo Heraklitovo učenje o Univerzumu. Človek je del celote. Deli skrbijo za celoto – celota skrbi za dele. To je bistvo. Duhovni ustroj človeštva (klasična literatura in filozofija) vsebuje vse, kar je treba vedeti o življenju. Zbirka Onežimo svet dejansko vabi k Pratemelju. Skozi tisočletja preverjanim vrednotam – univerzalnim in večnim. In opozarja na pomen zakonitosti Narave. Duhovni ustroj človeštva in naravne zakonitosti so edina zanesljiva smernica za pravo stran življenja.To pa veje iz vsake knjige zbirke Onežimo svet. Zato je čedalje več tistih, ki to zbirko doživljajo kot oprijemališče upov.

Vesna Vilčnik

Objavljamo še komentar bralke tega članka in knjig Društva Jasa:

Pozdravljeni,

prejšnji teden ste mi izročili 3 vaše knjige. Ker ste prosili za kakšen komentar, vam ga sedaj pošiljam. Zelo pohvalno, da ste se lotili izdajanja knjig, s katerimi želite bralcem približati tisto, kar je naravno in prav. Še zdaleč niso to knjige pisane le za otroke, vendar bi jih po mojem mnenju morali prebrati tudi vsi odrasli (še posebej tisti, ki imajo svoje otroke).

Za takšne knjige si je vredno res vzeti čas, jih brati skupaj z otroki, predvsem pa se o vsebini z njimi pogovarjati. Ker (po mojih službenih izkušnjah sodeč) zelo malo staršev otrokom še bere knjige - sploh potem, ko otroci že berejo sami, so zelo redki primeri družin, kjer še skupaj vzamejo kakšno dobro knjigo v roke in se ji posvetijo- bi se mi morda zdelo smiselno, če bi bilo v teh knjigah tudi kakšno napotilo, kako brati, se pogovarjati (kakšna vprašanja ob prebranem, morda kakšna naloga v zvezi s prebranim besedilom: npr. v knjigi Prav je - ni prav bi lahko za vsako poglavje dali svojo nalogo - za otroke, odrasle ali za celo družino skupaj. Tako bi se prebrano prenašalo v prakso ... Naloge pa bi bile tudi spodbuda, da vsi v družini sodelujejo.

Lepo ustvarjajte še naprej,
Manica Marolt

Knjige Društva Jasa lahko naročite tukaj.