22. oktobra 2020 je 32 držav sveta sprejelo izjemno pomemeben dokument z naslovom: Ženevsko soglasje o spodbujanju zdravja žensk in krepitvi družine. Gre za besedilo, ki poudarja izjemno vlogo žensk v družbi ter poudarja zavezo za zagotavljanje enakopravnosti žensk in moških na vseh področjih. Dokument med drugim določa, da se splava nerojenega otroka ne sme razumeti kot metode uravnavanja rojstev, kakor je uzakonjen npr. tudi v Sloveniji. Gre za prelomen dokument na mednarodni ravni, ki v ospredje postavlja resnično skrb za ženske in mame ter rojene in nerojene otroke. Vabimo, da si ga preberete. Avtorji želijo, da bi bil ta dokument nadaljevanje in nadgradnja že sprejetih mednarodnih dokumentov, zato je v njem veliko sklicevanja  na predhodno sprejete mednarodne dokumente. To nekoliko otežuje branje, vendar je pomembno, ker to kaže na to, da je stališče skrbi za noseče mame, rojene in nerojene otroke globoko utemeljeno tudi v že predhodno sprejetih mednarodnih dokumentih.

Oglejte si predstavitveni video deklaracije.

"Mi, ministri in visoki predstavniki vlad,

Po tem, ko smo se nameravali zbrati ob robu Svetovne zdravstvene skupščine leta 2020 v Ženevi, v Švici, da bi preučil doseženi napredek in izzive za ohranitev pravice do najvišjih dosegljivih zdravstvenih standardov za ženske; spodbujali bistven prispevek žensk k zdravju in moči družine ter uspešne in cvetoče družbe; izrazili bistveno prednostno nalogo zaščite pravice do življenja, in se zavezali k usklajenim prizadevanjem v multilateralnih organizacijah; kljub naši nezmožnosti srečanja v Ženevi zaradi svetovne pandemije COVID-19, v solidarnosti

1. Ponovno potrjujemo, da so "vsi enaki pred zakonom"[1] ter, da so "človekove pravice žensk neodtujljiv, sestavni in nedeljiv del vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin"[2];

2. Poudarjamo „enako pravico moških in žensk do uživanja vseh državljanskih in političnih pravic“[3], pa tudi ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic; in „enake pravice, možnosti in dostop do virov ter enaka razdelitev odgovornosti za družino med moškimi in ženskami ter usklajeno partnerstvo med njimi so ključnega pomena za njihovo dobro počutje in dobro počutje njihovih družin“[4]; in da "morajo imeti ženske in dekleta enak dostop do kakovostnega izobraževanja, ekonomskih virov in politične udeležbe ter enake možnosti kot moški in fantje za zaposlitev, vodenje in odločanje na vseh ravneh"[5];

3. Ponovno potrjujemo izvorno "dostojanstvo in vrednost človeške osebe"[6], da "ima vsak človek prirojeno pravico do življenja"[7] in zavezanost "ženskam omogočiti varno nosečnost in porod ter parom zagotoviti najboljše možnosti za imeti zdravega dojenčka«[8];

4. Poudarjamo, da „splava v nobenem primeru ne bi smeli spodbujati kot metode načrtovanja družine“[9] in da „je mogoče kakršne koli ukrepe ali spremembe, povezane s splavom v zdravstvenem sistemu, določiti le na nacionalni ali lokalni ravni v skladu z nacionalnim zakonodajnim postopkom“[10]; ponovno potrjujemo, da „otrok ... potrebuje posebne zaščitne ukrepe in oskrbo… pred rojstvom in tudi po njem“[11] in da „je treba sprejeti posebne ukrepe zaščite in pomoči v imenu vseh otrok“[12], ki temeljijo na načelu največje koristi otroka;

5. Ponovno potrjujemo, da je "družina naravna in temeljna celica družbe in je upravičena do zaščite s strani družbe in države"[13]; da sta "materinstvo in otroštvo upravičena do posebne skrbi in pomoči"[14], da "ženske igrajo ključno vlogo v družini"[15] ter da ženske "prispevajo k blaginji družine in razvoju družbe"[16];

6. Se zavedamo, da je „univerzalna dostopnost zdravstvenega varstva bistvenega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki se ne nanašajo samo na zdravje in dobro počutje“[17], nadalje priznavamo, da je „zdravje stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne zgolj odsotnost bolezni ali oslabelosti"[18], da "prevladujoč poudarek zdravstvenih sistemov na zdravljenju bolezni, namesto na ohranjanju optimalnega zdravja, tudi preprečuje celostni pristop“[19]; in da so "potrebe, ki obstajajo v različnih fazah življenjske dobe posameznika"[20], ki skupaj podpirajo optimalno zdravje skozi celotno življenjsko dobo, kar vključuje zagotavljanje potrebnih informacij, spretnosti in skrbi za doseganje najboljših možnih zdravstvenih rezultatov ter doseganje polnega človeškega potenciala; in

7. "Ponovno potrjujemo pomen nacionalnega lastništva ter primarno vlogo in odgovornost vlad na vseh ravneh, da določijo svojo pot do splošnega zdravstvenega varstva v skladu z nacionalnimi okoliščinami in prednostnimi nalogami"[21], za ohranjanje človekovega dostojanstva in vseh pravic ter svoboščin iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah.

Poleg tega predstavniki naših suverenih držav s tem v medsebojnem prijateljstvu in spoštovanju izražamo svojo zavezanost skupnemu prizadevanju za:

• Zagotavljanje polnega uživanja vseh človekovih pravic in enake možnosti za ženske na vseh ravneh političnega, gospodarskega in javnega življenja;
• Izboljšanju in zagotoviti dostop žensk do zdravja in razvoja, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem, ki mora vedno spodbujati optimalno zdravje, najvišji dosegljiv zdravstveni standard, ne da bi bilo treba splaviti;
• Ponovno potrjujemo, da ne obstaja mednarodna pravica do splava niti nobena mednarodna obveznost držav, da financirajo ali olajšajo dostop do splava, v skladu z dolgoletnim mednarodnim soglasjem, da ima vsaka država suvereno pravico izvajati programe in dejavnosti, skladne z njihovo zakonodajo in politikami;
• Izgrajevanju zmogljivosti našega zdravstvenega sistema in uporabi virov za izvajanje zdravstvenih in razvojnih programov, ki so namenjeni potrebam žensk in otrok v ranljivih okoliščinah in pospešujejo splošno zdravstveno varstvo;
• Prednostno podpiranje javne zdravstvene politike za ženske in deklice ter družine, vključno z izgradnjo naših zdravstvenih zmogljivosti in uporabo virov znotraj naših držav, ter možnosti v dvostranskih in multilateralnih okvirih;
• Podpiranje vlogo družine kot temeljne za družbo ter kot vira zdravja, podpore in oskrbe; in
• Sodelovanju v sistemu OZN pri uresničevanju teh univerzalnih vrednot in ob zavedanju, da smo sami močni, a skupaj smo močnejši."

Države podpisnice v abecednem vrstnem redu:

Kraljevina Bahrain, Belorusija, Benin, Brazilija, Burkina Faso, Kongo, Džibuti, Egipt, Gambija, Gruzija, Haiti, Indonezija, Irak, Kenija,Kuvajt, Libija, Madžarska, Nauru, Niger, Oman, Pakistan, Poljska, Savdska Arabija, Senegal, južni Sudan, Sudan, Swazi, Uganda, Zambija, Združeni Arabski Emirati, Združene države Amerike

[1] Generalna skupščina Združenih narodov. (1948) »Splošna deklaracija človekovih pravica« (7. člen). Pariz.

[2] Četrta Svetovna konferenca Združenih narodov o položaju žensk. (1995). »Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje« (9. člen). Peking.

[3] Generalna skupščina Združenih narodov. (1966) »Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah.« (3. člen). New York.

[4] Prav tam. Mednarodna konferenca združenih narodov o prebivalstvu in razvoju. (1994). »Akcijski program mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju« (Razdelka 8.25 in 63). Kairo.

[5] Generalna skupščina Združenih narodov. (2015) »Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030« (20. člen). New York

[6] Generalna skupščina Združenih narodov. (1948) »Splošna deklaracija človekovih pravica« (Preambula). Pariz.

[7] Generalna skupščina Združenih narodov. (1966) »Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah.« (6.1 člen). New York.

[8] Mednarodna konferenca združenih narodov o prebivalstvu in razvoju. (1994). »Akcijski program mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju« (Razdelek 7.2). Kairo.

[9] Prav tam. Razdelek 8.25.

[10] Prav tam.

[11] Generalna skupščina Združenih narodov. (1959) »Deklaracija o otrokovih pravicah« (Preambula). New York.

[12] Generalna skupščina Združenih narodov. (1966) »Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah« (10(3). člen). New York.

[13] Generalna skupščina Združenih narodov. (1948) »Splošna deklaracija človekovih pravica« (2017A (III), 16(3). člen). Pariz.

[14] Generalna skupščina Združenih narodov. (1948) »Splošna deklaracija človekovih pravica« (2017A (III), 25(2). člen). Pariz.

[15] Četrta Svetovna konferenca Združenih narodov o položaju žensk. (1995). »Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje« (Aneks II, 5. člen). Peking.

[16] Prav tam.

[17] Generalna skupščina Združenih narodov. (2019) »Politična deklaracija srečanja na visoki ravni o univerzalni dostopnosti zdravstvenega varstva« (5. člen). New York.

[18] Mednarodna zdravstvena konferenca (1946) »Ustava Svetovne zdravstvene organizacije«. New York.

[19] Generalna skupščina Združenih narodov. (2000) »Nadaljnji ukrepi in pobude za izvajanje deklaracije in akcijskega programa iz Pekinga« (11. člen). New York.

[20] Ekonomsko socialni svet Združenih narodov (1999) »Komisija za družbeni razvoj: Poročilo 37 seje« (1 poglavje (Aneks, 3. člen) v povezavi s z Akcijskim programom Svetovnega vrha o socialnem razvoju). New York.

[21] Generalna skupščina Združenih narodov. (2019) »Politična deklaracija srečanja na visoki ravni o univerzalni dostopnosti zdravstvenega varstva« (6. člen). New York.