Preberite govor Aleša Primca, predsednika Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki ga je imel 12. oktobra 2009 v Državnem zboru.

Dober dan vsem in vsakemu posebej.

Nisem mislil, da bom prvič govoril v Državnemu zboru s tako častno nalogo, braniti družino in temelje naše kulture. Nikoli si pa tudi ne bi mislil, da bomo imeli tako nečastno oblast, ki se bo drznila napasti družino, našo največjo svetinjo.

Organizacije istospolnih hočejo otroke, hočejo to, kar narava dvema moškima ali dvema ženskama ne daje. Otrok ni njihova pravica, ampak je dar, sad ljubezni med možem in ženo, otrok potrebuje očeta in mamo ima pravico do očeta in mame, to je hkrati tudi njegova največja korist. Otrok za svoj razvoj potrebuje moško in žensko vzgojno dimenzijo. Ta temeljna dejstva so v 2., 3. in 4. členu predloga družinskega zakonika popolnoma poteptana.

Sedaj smo tukaj, da rešimo družino in zavarujemo koristi otrok. To moramo narediti zaradi naše prihodnosti, če hočemo da kot narod, družba, kultura, da tudi civilizacija, preživeti. Še nekomu smo dolžni ta boj, našim prednikom. Če bi oni tako razmišljali kot razmišljali predlagatelji spornega družinskega zakonika in organizacija istospolno usmerjenih danes nobenega od nas ne bi bilo tukaj. Ker pa so vsi, do naše generacije, nazadnje naši očetje in mame, spoštovali družino smo mi danes tukaj in lahko govorimo. Otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok, tako pravi 8. člen spornega družinskega zakonika. Ampak 2., 3. in 4. člen predloga družinskega zakonika so v popolnem nasprotju se tem 8. členom. Temelj naloge družine so rojevanje, razvoj in vzgoja otrok. Mož in žena imata za vse te temeljne naloge vse naravne pogoje ali imajo tudi zveze lezbijk in homoseksualcev vse naravne pogoje za te družinske funkcije? Nimajo jih.

Spregovorimo še nekaj besed o moškem in ženski, o njunem odnosu. Moški in ženske smo si zelo različni, lahko rečemo, da sta to dva svetova, dva pogleda in dve izkušnji sveta, dve čutenji in dve mišljenji. To skuša in ve vsak od nas. Sobivanje moža in žene v družini ni ne enostavno ne lahko pa vendar je prav družina najtrdnejši temelj naše družbe, družina pomeni odnos med možem in ženo, ki je odnos nenehnega dopolnjevanja, izgrajevanja, da tudi brušenja in reševanja nesporazumov. Je odnos v katerem se dnevno spoznavamo in usposabljamo, je odnos v katerem najbolj uživamo in priznajmo si, tudi včasih zelo trpimo. V tem intimnem družinskem odnosu se namreč odraža celota človeštva, družina je najmanjša in hkrati najgloblja celota človeštva.

To je skratka odnos za katerega je naravno predvideno, da ga moramo živeti, če hočemo kot vrsta preživeti. Ne le zaradi golega razmnoževanja, ampak zaradi vseh omenjenih razsežnosti tega odnosa, ki nas oblikujejo kot ljudi. Različnost med mamo in očetom je za otroka veliko bogastvo, iz te različnost otrok oblikuje svojo podobo sveta, sveta, ki idealen, ki ni lahek, ki pa je lahko čudovit. Sobivanje moža in žene je prav zaradi globoke in temeljne različnosti največji odraz ljubezni, spoštovanja, sprejemanja in potrpežljivost.

Ljubezen, sprejemanje, spoštovanje in potrpežljivost, kaj otrok bolj rabi, kot svojo popotnico v življenje? Kaj je zanj lahko večja korist? Kaj je večji vir njegove sreče? Vidite, zato sta oče in mama potrebna otroku, in sta oče in mama tudi največja človekova pravica vsakega otroka.

Organizacije istospolno usmerjenih, nekateri samooklicani znanstveniki in nekateri vladni predstavniki svoj napad na družino utemeljujejo s posvojiteljskimi, rejniškimi in enostarševskimi družinami. To je zelo grdo, da ne rečem umazano početje, ki ga odklanjam. Saj te družine nimajo popolnoma nobene veze z zahtevami organizacij istospolno usmerjenih, da bi imeli otroke. Starši v teh družinah, si namreč prizadevajo in izgorevajo za to, da bi otroci imeli vse kar družina otroku lahko da. Pred osmimi leti, ko smo delali kampanjo, s katero smo preprečili lezbijkam, da bi lahko bile umetno oplojene, mi je ena gospa, ki sem jo srečal na cesti rekla: "Gospod, najlepša hvala za to, kar delate. Če kdo, vemo me matere samohranilke kaj pomeni oče." Morda smo se tudi mi kdaj, kot ljudje, srečali z okoliščino, da smo nekaj časa živeli brez očeta ali mame, da je odšel - kako smo ju pogrešali. Mnogi med nami so odraščali in živeli brez očeta ali mame, ampak vsi vedo povedati, da največ, kar želijo svojemu otroku je to, da bi imel očeta in mamo.

In za konec. Kako naprej s tem zakonom. Minister, lepo prosim, umaknite sporni zakon. Vlada, začni se ukvarjati s tistimi stvarmi, ki so resni problemi današnje družbe. In poslanci, če minister in vlada ne bodo spoštovali našega nasveta, lepo prosim, vi zavrnite predlog zakona. Če pa tega ne boste storili, pa od vas zahtevamo, da stroške referenduma, ki bodo nastali, plačate vi iz svojih lastnih žepov, kajti dokazali boste, da ne spoštujete ljudske volje.

In še nekaj. Kam je pripeljal razkroj vrednot, ki smo mu danes priča? Pripeljal je k temu, da imamo 100 tisoč socialno ogroženih ljudi, da se dejansko ljudje v razkroju vrednot utapljajo v najrazličnejših .../Nerazumljivo./... in tako naprej.  Zato, napovedujem ta dan in tukaj, ustanovitev gibanja, ki se bo borilo za drugačno vizijo slovenske družbe.

Hvala lepa. .../Aplavz./...

Aleš Primc