Januarja 2012 je Svetlana Makarovič, znana slovenska pisateljica, v intervjuju za spletni portal Planet siol.net izjavila, naslednje: »So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost.«

Navkljub temu, da je več deset državljanov naznanilo sum kaznivega dejanja sovražnega govora in širjenja nestrpnosti do kristjanov, državno tožilstvo tega še ni prepoznalo kot oblike nasilja. Zato niso nenavadne informacije, da se v slovenski javnosti pojavljajo vedno številnejše zahteve, da država zaščiti katoličane in prepreči verbalno nasilje nad kristjani v slovenskih medijih in javnosti.

Podobno velja tudi za Ranko Ivelja, znano slovensko skrajno levičarko in novinarko časopisa Dnevnik, ki sicer slovi po izraziti kristjanofobičnosti. Junija 2011 je v zvezi s sprejemom spornega Družinskega zakonika v slovenski prostor uvedla do kristjanov izrazito žaljivo in nestrpno besedo »katolibani". To je sestavljenka besed »katoličan« in »taliban«, s katero stigmatizira vse verujoče katoličane, ki zagovarjajo vrednoto družine, očetovstvo in materinstvo. Prav tako je septembra 2011 uporabila zmerljivko »cerkvene ovčice« za javno diskvalifikacijo državljanov, ki pripadajo katoliški veroizpovedi.

Tako Svetlana Makarovič kot Ranka Ivelja v svojih izjavah uporabljata elemente kristijanofobičnega govora, s katerim negativno stereotipizirata kristjane v javnosti ter jih predstavljata v negativni podobi.

»Kristjanofobija« ali »kristofobija« sta splošna izraza za opis pojavov nestrpnosti in diskriminacije proti kristjanom. Izraz je sestavljen iz besede "krščanski" ali "Kristus" ter besede "Fobos" (φόβος), ki pomeni "nerazumen strah". Izraz pomeni iracionalno sovraštvo do Kristusa, kristjanov oz. do krščanstva na splošno. V tem okviru govorimo tudi o nestrpnosti proti kristjanom in njihovi diskriminaciji. Nestrpna in diskriminatorna dejanja so posledica nasprotovanja posameznim razsežnostim krščanske vere ali moralnih stališč, ki so bistveni del krščanske vere. Prav tako se med ta dejanja uvrščajo izrecni predsodki zoper kristjane in krščanstva kot celote. Na družbeni ravni to lahko vodi do napadov v obliki negativnih stereotipov in socialne izključenosti, na pravni ravni se to kaže na primer z diskriminatorno zakonodajo ali pristranskimi sodbami sodišča, na politični ravni pa se kaže v izključitvi kristjanov iz družbenega in političnega življenja.    

Foto: splet