O reorganizaciji centrov za socialno delo se govori že dlje časa. Tudi posvet na temo reorganizacije CSD v Državnem svetu, 15. 2. 2017, podobno kot posvet na isto temo v DZ septembra 2016, ne ponuja nič uporabno novega.

Slišali smo obljube o izboljšanju pogojev dela, poenostavitvi postopkov, lepe besede o vrnitvi stroke socialnim delavcem. Svojevrsten paradoks je, da te obljube dajejo isti ljudje in stranke, ki so za slabo podobo stroke socialnega dela v javnosti tudi odgovorni. Zato jim nihče pri zdravi pameti več ne verjame, sploh pa ne socialni delavci, ki smo reforme Anje Kopač Mrak skozi delo na CSD kot poskusni zajci preizkušali v praksi.

Rezultati reform »socialno čuteče« stranke SD in Anje Kopač Mrak so se v praksi pokazali kot popolni poraz stroke in žalitev občutka za pravičnost ter zdrave pameti ljudi.

Ministrica po starem - njen predlog reorganizacije CSD prinaša socialnim delavcem nove težave, ljudem pa dodatne ovire pri dostopanju do pomoči

Na račun 15. novih regijskih centrov, ki so ena predlagnih novitet, se bo še bolj razpasla birokracija, nekatera področja dela se bodo še bolj centralizirala, uvedba informativnih izračunov pa bo še bolj zabasala socialne delavce. Uvedba popodanskega delovnega  časa, ki se sklicuje na »spremenjene družbene razmere« in dostopnost uporabnikom, s tem umetno ustvarja nove potrebe in zahteva, da bodo socialni delavci namesto svojim družinam, »dostopni« ekonomskim migrantom in raznim družbenim skupinam za urejanje njihovih »človekovih pravic«.

Že z uvedbo Svetlikove socialne zakonodaje se je močno povečala birokratizacija CSD, kar je prizadelo predvsem  strokovno delo z uporabniki. Ti pogosto sploh več nimajo stika z delavci, ki rešujejo njihove vloge. V letu 2013 smo svetovalci-informatorji na ministrstvo naslovili več dopisov za pomoč pri reševanju sistemskih težav na centrih za socialno delo. Odgovora žal nismo prejeli. Le neke meglene obljube, kako bo z reorganizacijo vse urejeno. 

Bojim se, da bodo Centri za socialno delo še naprej prepuščeni ideološki samovolji in odsotnosti zdrave vizije razvoja  CSD. Zato je nujno omogočiti alternativo. Socialnim delavcem in ljudem, ki njihovo pomoč potrebujejo.Najprej z ustanovitvijo nove Fakultete za socialno delo, ki bo usposabljala empatične, k ljudem usmerjene strokovnjake, ki bodo prekinili prakso ideološke odtujenosti od ljudi in izgubo sočutja. Socialni delavci morajo biti v prvi vrsti empatični in čuteči ljudje. Mnoge socialne delavke in delavci, predvsem iz enot za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, so v stiski. Strah jih je napovedane reorganizacije, s katero jim namerava ministrica naložiti dodatno delo z informativnimi izračuni,  ki spadajo na Finančno upravo RS, ne pa na CSD.

Kakšno reorganizacijo potrebujemo

Predlog predstavljene reorganizacije CSD ni resen, ker ne upošteva dejanskega stanja, potreb ljudi, ki potrebujejo usluge CSD, niti ne ne meni za potrebe strokovnih delavcev. Za primer vzemimo Centralno enoto za starševsko varstvo in družinske prejemke Bežigrad, ki kot edini center v državi ureja otroške dodatke za mamice in očete iz Maribora, Murske Sobote ali Kopra, ki so zaposleni v tujini. Ker so v Bežigradu zasuti z delom, mladi starši iz obmejnih občin pogosto pravočasno ne dobijo odločb in izplačil, ko bi najbolj potrebovali denar. Tovrstne postopke je treba približati ljudem, opravljati jih morajo CSD iz občin, kjer starši bivajo.
Tudi napovedana  vzpostavitev regijskih centrov ne pomeni poenostavitve, ampak  bo  uvedla še dodatno zmedo upravljanja s CSD, saj nameravajo regijsko interventno službo centralizirati. Podobno se obeta tudi obravnavi na multidisciplinarnih timih, kjer načrtujejo sodelovanje iz centrale, zaradi česar se bo stik s človekom v stiski še bolj izgubil in bo postopek še najbolj spominjal na ti. »zdravljenje na daljavo«.

Namen reorganizacije pa mora biti v prvi vrsti izboljšati dostopnost pomoči ljudem in zmanjšati zasičenost CSD z upravnimi postopki,ki ne spadajo na CSD. Tudi za socialne delavce bi bilo treba premeniti pogosto nevzdržne pogoje dela, ter v praksi uvesti možnost supervizije vsem strokovnim delavcem in sodelavcem, omogočiti dostopnost do strokovnih izobraževanj ter zagotoviti sredstva za poglobljena izobraževanja, ki bi izpolnjevala kriterij strokovnega in osebnostnega napredovanja. Le tako bodo socialni delavci kvalitetno vstopali v proces pomoči, ljudje pa bodo hitreje in lažje urejali svoje stiske.