"Božič je sicer krščanski praznik, vendar ga praznujejo tudi neverujoči in celo drugače verujoči", je bilo eno ključnih medijskih sporočil letošnjega Božiča.

Lepo. Kaj si drugega in več lahko želimo, kot da sporočilo Božica preplavi svet? Žal se pogosto zdi, da je namen te božične propagande, bolj poskus tihega izgon Jezusa Kristusa iz njega. Besed Jezus Kristus, Marija, učlovečenje Boga,  Odrešenika, v povezavi z Božičem, kakor tudi sicer, v največjih medijih skorajda ni zaslediti, kljub temu, da je to resnična in temeljna vsebina Božiča.

Kristofobije, strahu pred Jezusom Kristusom, je v javnem prostoru žal zelo veliko. Tudi v božičnem času. Vendar ne grobo napadalne, kot smo je slovenski kristjani navajeni, ampak prikrite in na videz zelo prijazne.  

Medijem v zanikanju vsebine Božiča prav pride ameriška božičkomanija in vsemogoča božična eksotika celo iz živalskega sveta. Prikazujejo se »božični« filmi, ki se dogajajo ob času Božiča ali imajo v glavni ali stranski vlogi rdeče belega božička, ki resnici na ljubo nimajo s pomenom Božiča kakšne posebne zveze. Prikazujejo se risanke o božičkih, maškarah v rdeče belih oblačilih, ki včasih tragikomično izpadejo v zanikovanju Božičnega sporočila. Tragično je predvsem, ker gre za izkrivljanje otroškega pogleda na Božič.

Ubogi Sv. Miklavž v javnem prostoru na škofovski kapi ne sme imeti križa… Na božičnih voščilnicah se je verska motivika, v večini morala umakniti medijsko in komercialno zaukazani.

Božični napevi spadajo k Božiču, tega se zavedajo medijski oligarhi. Priročni so ameriški komercializirani božični napevi v vseh mogočih variantah »a la« Jingle bells itn., najraje samo instrumentalno, če pa že z besedilom, seveda v angleščini ali pa v slovenskem prevodu, kjer je izbrisan Jezus. Še posebej žalosten primer glasbene kristjanofobije v risankah sem videl, ko so Haendlovi Aleluji, kot eni najbolj znamenitih izrazov vstajenjskega veselja, ki se očitno tudi nekaterim zanikovalcem Kristusa lepo sliši, gladko spremenili besedilo.

Tudi v našem letošnjem medijskem prostoru je kakšna svetla izjema: naj omenim čudovit Božični koncert kranjske gimnazije na nacionalni televiziji in odlicen dogodek Prifarskih muzikantov v Cankarjevem domu.

Večina, ne glede na to ali so verujoči kristjani ali ne, razume Božič kot družinski praznik, kar je eno glavnih sporočil Božiča. Družinsko sporočilo Božiča je zaenkrat še medijsko dovoljeno. Glede na to, da se to tepe s t.i. teorijo spola (gender theory), prevladujočo zahodno medijsko ideologijo, je verjetno vprašanje, koliko časa bo tudi ta vidik še medijsko dopusten.

Na www.24kul.si je objavljen zanimiv plakat: »Jezus je edini razlog za Božič.« Tega dejstva ne bo spremenila ne potrošniška evforija, ne medijska kristofobija. Bolj kot bo radikalno medijsko sprevračanje in brutalno udejanjanje teorije spola, bolj bodo ljudje iskali resnično Božično sporočilo.

Začnimo pri sebi! Ne bojmo se Kristusa. Papež Frančišek nam ga osebno doživeto predstavlja kot našega najboljšega prijatelja.

Aleš Primc