Branko Cestnik je na zboru kristjanov na Otočcu 31. oktobra letos spregovoril tudi o družinskem referendumu. Preberite si njegivo odlično analizo dogajanja.

"Zdaj je pred nami referendum o tem zakonu o družinskih razmerjih. Če se malo vživimo v tele homoseksualne aktiviste. V kakšni situaciji so oni? Zaljubljeni so. Tle ne moreš reči, da se nimajo radi. Pač neko ljubezen čutijo, privlačnost in zdaj ne moreš reči ta to ni, da to ne obstaja. Tukaj zdaj Cerkev ni, da bi homoseksualce označila kar tako kot bolnike, to smo presegli. »Ne strinjamo se. Ni dobro. Delaj na tem. Ampak pač to obstaja. Otrok pa ne moreš imet. Vidva ne moreta imet otrok. To se vidi z Marsa.  Zdaj so Američani videli na Marsu vodo, z Marsa dol pa se vidi, da dva moška ne moreta imet otrok.« Evo. Kaj zdaj ta dva naredita? Pač rečeta: »Dejstvo je to, da ne moreva imet otrok.« To je dejstvo in se s tem sprijaznita. »To je del najinega razmerja, « to je tveganje v katero smer greš ali pa tisti grenki priokus, ki ga ima to homoseksualno razmerje. Ali pa ubereš drugo pot: »Česar ne da Bog, narava, Bog-narava, to naj da država! S primernimi zakoni in njenimi službami.«  »Res je, midva nimava maternic tu notri, ampak  država pa nama lahko oskrbi da imava otroka.« In za to homoseksualni aktivisti predvidevajo dva koraka in v obeh  se obnašajo izrazito politično oz. pritiskajo na državo. Prvi korak  je, da s pomočjo politike njuno željo po otroku povzdigneta na raven pravice do otroka t. i.  pravice do otroka  ali pa človekove pravice, to ko se naslonita  na tisto  etično jedro:  »Midva tu noter spadava in država nama mora zagotoviti, da sva kakor drugi in da imava otroke, kakor drugi pari.«  Drugi korak, da dosežeta take zakonodajne spremembe, da jima država, ne samo dovoli, temveč tudi servisira s konkretnimi postopki, da prideta do  otroka. Tretji korak, lahko rečemo,  pa je še medijska podpora oz. preoblikovanje miselnosti. Pozor! Moje mnenje in naše mnenje je , da smo ves čas v polju strahotne iracionalnosti. Ampak ker je medijska propaganda tako močna, že dvomimo, če je to res  iracionalno, ampak: »To je iracionalno!« Dva moška ne moreta roditi otrok, imeti otrok. Lahko ga dva moška tudi vzgajata enega otroka , en stric,  star ata … taki primeri so, ampak ne moreta  biti ata in mama. Te  vloge ne moreta imet. Ne Bog ne narava tega ne predvidevata. Smo v polju strahotne iracionalnosti, ampak država je povišana nad naravo in Boga, v smislu česar  narava ali Bog ne dajeta,lahko in mora poskrbet  država.    Tu država postane malik, lažni bog! Tu država dobiva božje atribute.  In ko kristjani nastopamo proti temu zakonu, tudi nastopamo tudi proti temu, da bi se državo tako poimenovalo: da se dviguje nad vse. Ker kdor visoko leta, nizko pade. Kar se  bo tudi  s to državo, z vsakim lažnim bogom se je to  zgodilo, in tudi s tako državo se bo."