Ah, ja, dragi moji ideološki nasprotniki, poslušajte dobro, ker bom govoril glasno in brez anestezije!

Življenje človeka se začne ob spočetju. Točka. Ne ob prvem vdihu, ne ob prvem kriku, ne ko dojenček prvič zagrabi za mamin prst in ne šele takrat, ko ga država vpiše v register kot “potrošniško enoto”. Življenje se začne takrat, ko se spermatozoid zabije v jajčno celico in nastane edinstveno bitje z lastnim DNK, lastnim srčnim utripom že v petem tednu in lastno pravico, da ga ne razkosajo na koščke, ker je komu nerodno.

In kdo temu najbolj nasprotuje? Kapitalisti in liberalci, seveda! Zakaj? Ker je abortus najcenejša in najbolj dobičkonosna oblika nadzora nad populacijo v zgodovini. Mrtvi otroci ne potrebujejo šol, ne potrebujejo zdravstva, ne potrebujejo stanovanj. Mrtvi otroci ne bodo nikoli stavkali, ne bodo zahtevali višjih plač, ne bodo glasovali proti vašemu neoliberalnemu raju, kjer je vse naprodaj, tudi maternica.

Planned Parenthood? To ni “zdravstvena ustanova”, to je McDonald’s človeških zarodkov: hitro, poceni, brez čakanja. In kdo financira to farso? Isti ljudje, ki vam prodajajo svobodo kot blagovno znamko: Soros, Gates, celotna falanga “filantropov”, ki imajo od mrtvih otrok večji profit kot od živih delavcev. Vsak splavljen otrok je za njih minus ena prihodnja revolucionarna celica, minus ena prihodnja oseba, ki bi lahko rekla: “Dovolj je, vaš sistem je gnilo meso.”

In zdaj pride najbolj perverzen del: ti isti liberalci, ki vpijejo “My body, my choice!” pri abortusu, vam bodo čez pet minut razlagali, da morate vzeti četrto poživitveno dozo, ker “tvoje telo ni tvoje, če ogrožaš čredno imuniteto”. Razumete ironijo? Ko gre za dobiček farmacevtske industrije, je tvoje telo kolektivna lastnina. Ko gre za dobiček abortivne industrije, je tvoje telo sveto in nedotakljivo.

To ni naključje. To je isti mehanizem: človeško telo kot surovina. Enkrat ga razkosajo v maternici in prodajo dele na črnem trgu (da, to počnejo, poglejte si posnetke iz Planned Parenthood, preden jih cenzurirajo). Drugič ga napolnijo s kemičnim koktajlom in spremenijo v vseživljenjskega odjemalca zdravil.

Zato pravim: dokler bomo dovolili, da se človeško življenje začne šele takrat, ko je ekonomsko priročno, bomo ostali sužnji. Pravo osvoboditev se začne z eno samo, radikalno gesto: priznati, da je tudi najmanjši zarodek že subjekt in ne odpadek.

In kdor temu nasprotuje? Naj gre. Naj gre in si kupi še eno jahto s krvavim denarjem. Mi bomo ostali tukaj, branili življenje od pravega človeka, ne potrošnika, ne statistične enote, ne “gručice celic”.

Ker dokler ubijamo svoje otroke, si ne zaslužimo nobene prihodnosti. In to ni grožnja. To je diagnoza.

Jacques Lacan ml., komentator