Veliki petek je dan Kristusove smrti na križu. Spominjamo se dne, ko s(m)o ljudje ubili Božjega sina, kot da bi bil razbojnik. Veliki petek je zato spomin na najbolj žalosten dan v človeški zgodovini. Vendar se Bog v svojem brezmejnem usmiljenju zaradi tega greha, zločina, človeku ne maščuje, temveč ga po svojem trpljenju in nedolžni žrtvi - odrešuje. Zato je Veliki petek dan neizmerne Božje milosti. O, nedoumljiva in neskončna Božja ljubezen in usmiljenje!

Veliki petek je praznik žalovanja, darovanja trpljenja in duhovnega očiščenja. Obredi velikega petka so najstarejša in najčastitljivejša dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti. Po starem izročilu Cerkev ta dan ne obhaja evharistične daritve.

Poseben obred v čast Gospodovemu trpljenju in smrti, nam bo nocoj pomagal, da se bomo poglobili v Jezusovo krvavo daritev na križu.
Obred Gospodovega trpljenja ima tri dele:
-  Branje Božje besede
-  Češčenje križa
-  Obhajilo
Sveto opravilo se začenja s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki nam predstavlja Kristusa, ki so mu vzeli vse in, ki se je na križu čutil zapuščenega celo od svojega Očeta. Ko bo duhovnik pred oltarjem legel na obraz, bomo vsi pokleknili in nekaj trenutkov tiho molili. Zatem bomo prisluhnili Božji besedi.  

Poslušali bomo poročilo apostola in evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki nam je izničila našo smrt in nam odprla pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so nam odprta vrata v nebo.  

Prvi del današnjega opravila bomo zaključili s slovesnimi prošnjami za vse potrebe. Danes Cerkev še posebej moli za vse ljudi in prav nikogar noče pozabiti. Zmolili bomo deset prošenj, ki so sestavljene iz dveh delov: najprej je povabilo, da molimo za določen namen. Temu sledi trenutek tišine, ko poslušamo prošnjo.

Prav posebej pretresljiv in globok je trenutek češčenja križa. Duhovnik s spremstvom prinese križ ob povabilu »Glejte les križa…«, ko vsi skupaj odgovorimo: »Pridite, molimo!« Tudi sami bomo pristopili, da počastimo umrlega Jezusa na svetem križu. Počastili ga bomo s poklekom ali priklonom.

Danes Cerkev ne obhaja mašne daritve, toda Jezusovo Telo, ki je bilo za nas darovano na križu, smemo prejeti v svetem obhajilu. Naj nas ta Božja hrana, Kristusovo telo navdaja s notranjim mirom in veliko hvaležnostjo za vse, kar je Kristus storil za vse ljudi, vseh časov in vekov.

Najsvetejše, zagrnjeno s tančico, bomo slovesno prenesli v božji grob in izpostavili v češčenje.

Tančica predstavlja skrivnost velike sobote: Gospod je mrtev in leži v grobu. Spustil se je do predpekla, da reši človeštvo, a hkrati je navzoč med nami poveličan.

Vzemimo si čas in vsaj nekaj trenutkov v sveti zbranosti vztrajajmo pred Božjim grobom.

Tudi jutri, na Veliko soboto imamo priložnist, da pridemo počastiti križ in Jezusa v božjem grobu. Prinesimo mu sebe, svoje domače, prijatelje, svoje skrbi, veselje in prošnje.

Delno povzeto po spletni strani župnije Kamnik.