Pridobili smo fotografije iz skritega pokopnega mesta žrtev iz Hude jame na pokopališču Dobrava pri Mariboru. Gre za pokopno mesto, ki ga država ne dovoli fotografirati.

Spletna stran Nova24tv.si je utemeljeno opozorila na problem nedostopnega pokopnega polja, v katerega država pokopava junija 1945  izvensodno umorjene in zazidane v rudniku Huda jama. Nenavadno je, da svojci ne smejo obiskati groba svojih umorjenih svojcev in so prisiljeni postavljati rože in sveče pred plastično ograjo, ki zakriva pokopno mesto.

Samo enkrat je država odprla pokopno mesto za javnost!

V četrtek 27. oktobra 2016 je v spominskem parku Dobrava potekala pogrebna slovesnost za prvo skupino 787 žrtev iz Hude jame. Takrat je država edinkrat dovolila, da je lahko javnost videla samo pokopno mesto, v katerega sektorsko pokopava umorjene žrtve. Po pridobljenih informacijah so žrtve pokopane individualno v posebnih vrečah, ki so oštevilčene. Prav tako je bil pri iznosu iz posmrtnih ostankov odvzet vzorec za kasnejšo DNK identifikacijo z namenom kasnejšega morebitnega prekopa posmrtnih ostankov. Pri blagoslovu pokopnega mesta sta sodelovala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in varaždinski škof Josip Mrzljak. Državne oblasti se na pogrebu niso opravičile svojcem za etično nedopustno 7 let trajajoče zavlačevanje, ko je preprečevala pokop žrtev  in posmrtne ostanke hranila v plastičnih zabojih.

Oglejte si ekskluzivne posnetke:

Pokopno mesto na Dobravi, v katerega država sektorsko pokopava umorjene žrtve iz Hude jame.

Država je poskrbela, da vreče s posmrtnimi ostanki niso vidne!

Pokopno mesto s posmrtnimi ostanki žrtev iz Hude jame sta 27. oktobra 2016 blagoslovila mariborski nadškof Alojzij Cvikl in varaždinski škof Josip Mrzljak.

Pogrebni obred

Zaključek pogrebne slovesnosti in blagoslova pokopnega mesta na Dobravi

Država je namestila dvometrsko plastično ograjo, ki jo varujejo varnostniki. Medijem in svojcem je dostop do pokopnega mesta prepovedan.

Država prepoveduje "vrednostne sodbe" s posebnim napisom.

Posmrtni ostanki iz Hude jame, ko so jih leta 2009 odkrili za enajstimi pregradami.

Vlada Boruta Pahorja je ukazala, da morajo biti posmrtni ostanki žrtev iz Hude jame shranjene v kontroverznih in ponižujočih plastičnih zabojih. Na ta način je država sedem let izkazovala  t.i. "pietetno spoštovanje" do žrtev komunizma.

Sto metrov dolg hodnik s prvo skupino 787 žrtev iz Hude jame.

Na stotine zabojev s posmtnimi ostanki žrtev komunističnih umorov.

Prebite pregrade v Hudi jami za katerimi so za 70 let skrili žrtve iz Hude jame.

Vhod v enega od jaškov v katerem se skriva še od 2.000 do 5.000 umorjenih nedolžnih žrtev.

V prihodnjih 17 mesecih bodo iz tega jaška izkopali še na tisoče žrtev in jih pokopali na pokopališču Dobrava pri Mariboru.