Ugledni Gruzijci so poslali odprto pismo Thomasu Hammarbergu, svetovalcu EU, ki jim v zameno za vstop v EU vsiljuje teorijo spola vključno z vsemi zakoni, ki spadajo zraven. Gre za pogosto prakso pooblaščencev EU v državah kandidatkah, ki so se ji uprli že v Romuniji in Moldaviji.

Ugledni Gruzijci so svoje pismo pomenljivo naslovili »Spoštujte našo tradicijo!«. V pismu izpostavijo, da EU Gruziji čedalje bolj vsiljuje razne zadeve, ki nimajo nobene zveze s članstvom v EU in nasprotujejo gruzijski tradiciji.

Zavračajo obtožbe, da se v Gruziji ne spoštuje verska svoboda: »Gruzija je zgodovinsko ena najbolj strpnih in humanih držav na svetu in ponosni smo na to. V naši državi stoletja stojijo nekaj sto metrov druga ob drugi, cerkve, sinagoge in mošeje.« "Evropsko" opozarjanje na versko nestrpnost Gruzici povezujejo z  vsiljevanjem propagande "spolne nemoralnosti in razvrata" med otroci, ki ji gruzijske verske skupnosti nasprotujejo. Pri tem izpostavljajo pravice otrok in njihovih staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojim prepričanjem. Poudarjajo, da v Gruziji lahko vsak svobodno živi svojo spolnost, da pa to še ne pomeni, da lahko tisti, ki zagovarjajo in prakticirajo različne spolne prakse, le te vsiljujejo večini in še posebej ne otrokom.

Evropskemu svetovalcu povedo: »Pravila diplomacije vam nalagajo, da spoštujete tradicijo države, v kateri ste.« Ob tem ga spomnijo na to, da so gruzijci ponosen in pokončen narod: »V enem najbolj tragičnih trenutkov gruzijske zgodovine, je v le nekaj dneh 100.000 Gruzijcev v Tbilisiju v obrambo krščanske morale položilo glave na tnalo, da so jim jih odsekali. Ti ljudje so za nas svetniki.«

Evropski uradniki vsiljujejo teorijo spola in homosesksualno propagando pod krinko varovanja človekovih pravic, zato so Gruzijci Thomasa Hamarberga spomnili, da so evropski uradniki 26. maja 2011 na Aveniji Rustaveli v Tbilisiju prijazno prisostvovali na vojaški paradi predsednika Sakašvilija, medtem, ko so nekaj sto metrov stran ležali mrtvi miroljubni protestniki. Ob tem evropski uradniki: …niso izrekli enega samega protesta proti kršitvi temeljne človekove pravice do življenja.«

Ob tem uradnika EU spomnijo, da imajo Gruzijci že eno zelo tragično izkušnjo s totalitarno ideologijo, ki je prišla iz zahoda, z marxizmom. In da tudi ta ideologija, ki jim jo zdaj vsiljujejo prihaja iz zahoda ter opažajo celo nekatere podobnosti med obema.  Tako kot marxizem sodobna ideologija od njih zahteva, da praznujejo neke praznike, ki jih oni ne poznajo. Evropskega svetovalca sprašujejo: »Ali je kakšna država, kjer ste na začetku spodbujali spolno nemoralnost kot človekovo pravico, pa se ni nadaljevalo z zahtevami po istospolnih porokah in posvojitvah otrok v istospolne skupnosti?" Zahod spomnijo tudi na naraščajoče zahteve na zahodu po legalizaciji pedofilije in sporočajo, da tega ne bodo sprejeli, ker spoštujejo otrokove pravice.

Opozorijo tudi na to, da sta Gruzijski narod in gruzijščina demografsko zelo ogrožena, celo na spisku najbolj demografsko ogroženih narodov in jezikov na svetu, zato je eksperimentiranje z njimi na področju spolnosti tudi s tega vidika nesprejemljivo. 

»Kaj bi radi še praznovali, cenjeni gospod Thomas, medtem ko milijoni umirajo v trebuhih nasilne smrti? Naša družba ne temelji na človekovih pravicah, ampak na odgovornosti. Tako je bilo včasih tudi v zahodni Evropi. Sramota, da ste to zdaj obrnili na glavo.«

Pismo zaključijo: »Prosimo, dovolite nam, da sami odločamo, kaj od evropskih sodobnih (moralnih op. ur.) inovacij je sprejemljivo za nas in kaj ne. … Kultura je naša stvar (..,) in ne bomo sprejeli, da nas bo o morali poučevala Zahodna Evropa, tista, ki je sama v moralni krizi.«

Podpisniki pisma, ki si ga lahko v celoti preberete so:
Rezo Amashukeli, pesnik; CHABUA Amirejibi, pisatelj;George Benidze, Nona Gaprindashvili, svetovna šahovska prvakinja, George Gvasaliya, teolog;George Gogolashvili profesor, Nukri Dzhokhadze, javni uslužbenec; George Donadze;Nino Durglishvili, mati več otrok; Anzor Erkomaishvili, folklorist; Rezo Esadze, režiser, Levan Vasadze, podjetnik; Anzor Totadze, profesor; Zviad Iremadze, pravnik; Marina Katcharava, psihologinja;Vugar Mamedov, državni uslužbenec; Nino Mamulashvili, mama več otrok; Soso Manjavidze, politik; Tamar Meipariani, učiteljica; Yuri Mechitov, fotograf; Eldar Mustafayev, državni uslužbenec; Lela Mujiri, mama več otrok;Zaza Nishnianidze, podjetnik, Marina Pazuhina, mama več otrok; Levan Salukvadze, kipar, Pridon Sulaberidze, koreograf; Luarsab Togonidze, raziskovalec, Zviad Tomaradze, politični teoretik, Lasha Urushadze, študentka; Ketevan Urushadze, umetnik; Nana Gongadze, mama več otrok; Nino Kurashvili, mama več otrok; Salome Chkheidze, učiteljica, Shota Chocheli, direktorica; Goga Khaindrava, režiserka, Vaja Horanauli, pesnica.