Gabriele Kuby - Kako delujejo ideologi teorije spola!?

Vsak čuti, da se družba nahaja v hitrem procesu sprememb. Kaže se posebej v rastoči nestabilnosti zakona in družin ter njihovih vrednot. V splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948 je napisano: »Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.« (člen 16,3) Podobno besedilo najdemo v večini nacionalnih ustav.

Družina temelji na zvesti zvezi moškega in ženske v zakonu, ki podarita otrokom življenje in jih po svojih močeh vzgajata v zdrave in močne osebnosti. Vse to se danes postavlja pod vprašaj. Ker se je spremenil pogled na človeka, se je spremenil tudi pogled na spolno identiteto moškega in ženske kot tudi norme na področju spolnega vedenja. Ključni pojem te spolne revolucije je »gender«.

1. Kaj pomenita pojma »gender« in »gender-mainstreaming«?

»Gender« pomeni »socialni spol«, ki se lahko ujema z biološkim spolom, ali pa tudi ne. »Gender« je bil prvotno slovnični pojem za razlikovanje besede spol (moški, ženski, srednji). Na svetovni konferenci žensk Združenih narodov leta 1995 v Pekingu so se odločili, da bodo besedo spol kot izraz dvospolnosti moškega in ženske nadomestili z besedo »gender«. Feministke so ugotovile, da sta spolna polarnost med moškim in žensko in »obvezna heteroseksualnost« vzrok za zatiranje žensk in spolno drugače usmerjenih manjšin. S tem novim pojmom so se hotele lotiti zla pri koreninah. Obstajala naj ne bi samo dva spola, ampak tudi: heteroseksualne, homoseksualne, biseksualne in transseksualne osebe.
Politika »gender-mainstreaming« želi na vseh družbenih področjih uveljaviti tezo, da ni upravičena samo enakopravnosti med moškimi in ženskami, temveč naj se vzpostavi absolutna »enakost«, to pomeni, da bi bila prepovedana vsaka različnost med moškim in žensko in ostalimi oblikami spolnosti. Družbeno favoriziranje heteroseksualnosti naj bi na ta način premagali oz. odpravili.

Na konferenci v Pekingu se je formirala »družinska koalicija«, ki je svojo opozicijo oblikovala v naslednjem stališču: »Pekinška akcijska platforma je neposreden napad na vrednote, kulturo, tradicijo in versko prepričanje velike večine prebivalstva sveta, tako v deželah v razvoju, kat v razvitem svetu. Dokument ne pokaže nobeno spoštovanje za človeške vrednote, poskuša uničiti družino, ignorira zakon, razvrednoti pomembnost materinstva, podpira drugačne spolne prakse ter spolno promiskuiteto in seks za mlade.« Kljub vsem odporom se idelogija gender že dvajset let uveljavlja povsod po svetu. 

2. Judith Butler – »ideologinja« teorije spola

Vsaka družbena sprememba se zgodi na podlagi idej. »Ideologinja« genderske teorije je Judith Butler, po rodu judinja, profesorica za retoriko in filozofijo na univerzi v Kaliforniji, Kolumbiji in na evropski diplomatski šoli v Švici. Po spolni usmeritvi je lezbijka. Njena knjiga iz leta 1990 »Gender Trouble – Feminism and the Subversion of Identity«, govori o uničenju moške in ženske identitete. Takole pravi: »Kako bi lahko uničili spolne kategorije, ki še vedno podpirajo hierarhijo spolov in po njenem »prisilno heteroseksualnost«? Butlerjeva bi rada odpravila prepoved incesta in iztrebila »heteroseksualne signature«. Moški in ženska, zakon in družina, oče in mati, spolnost in plodnost naj ne bi bili več legalni. Vse to je po njenem mnenju vzrok heteroseksualnoste premoči nad vsemi drugimi oblikami spolnosti. Judith Butler je 11. septembra 2012 v Frankfurtu dobila nagrado »Theodor W. Adorno« v vrednosti 50.000 EUR. V 20-ih letih je njena teorije postali nov predmet »Gender-Studies« na univerzah. Pri tem predmetu se študentje učijo pod vprašaj postavljati spolno identiteto moškega in ženske ter heteroseksualnost.

3. Razlogi proti »gender« ideologiji

1. Človek je ali moški ali ženska in se razmnožuje po spolni združitvi.
2. Vsaka telesna celica moškega je moški, vsaka telesna celica ženske je ženska. Nevrofiziološki izsledki kažejo, da sta moški in ženska različna in se dopolnjujeta.
3. Ukinitev različnih lastnosti moškega in ženske ne more odpraviti neenakosti med spoli, ki še obstajajo v veliko državah. Samo pripravljenost za medsebojno dopolnjevanje lahko premaga zatiranje in boj za oblast.
4. Če po ideologiji spola ne obstajajo očitne razlike med moškimi in ženskami, je boj za večje pravice žensk nepotreben.
5. Trditev, da je vsaka spolna orientacija enakovredna, nasprotuje temeljni resnici: Heteroseksualnost je pogoj za obstoj človeškega rodu. Na njej se utemeljujeta zakon in družina. Homoseksualnost ločuje spolnost od plodnosti ter ruši rodove in generacije.

4. Politična zloraba jezika

Pomembno orodje za spremembo nosilne predstave o vrednosti kulture je jezik. Sprememba jezika se zgodi na dveh ravneh, najprej po posegu v slovnico in drugič po spremembi umevanja pojmov.
1.  Feminizacija slovnice
Uporaba moške oblike za oba spola (občan, prijatelj, kristjan) je ožigosan kot »seksističen jezik«. Zahteva se uporaba obeh spolov: občan in občanka, prijatelj in prijateljica, kristjan in kristjanka, bolj redko: terorist in teroristka. Ali popolna eliminacija moškega spola: na mesto študent – študirajoči, na mesto učitelj učiteljska oseba, …
Preinterpretiranje pojmov
Pojmi se interpretirajo drugačne oz. se ustvarjajo novi, s katerimi se podpirajo določeni politični programi, še posebej revolucionarni pojem »gender«.
Pojmi, ki predstavljajo tradicionalne vrednote in dovolijo moralne razlikovanje, postanejo negativni in neuporabni.
Primeri: krepost, morala, čistost, narava, perverzija, odstopanje, pregreha, greh, …
Pozitivni pojmi, ki so v središču evropske filozofije in kulture, postanejo prazni ali napolnjeni z novo ideologijo, da bi jo prikrili.
Primeri:
Pojmu svoboda so odvzeli resnico in odgovornost in jo omejili. To vodi v hiperindividualizem in onemogoča skupnost. Posledica te miselnosti ni svoboda za vse, temveč uveljavljanje močnejšega.
Nekoč kot pogoj duhovne svobode hvaljena toleranca, je postala pojem relativizma in orodje napada na resnico.
Pravičnost enačijo z enakostjo, čeprav pomeni pravičnost ne vsem isto, temveč vsakemu to, kar mu pripade. 
Raznolikost (v angleščini: diversity). Ker je raznolikost v naravi zaželena, naj bi se odobravala tudi pri spolnem obnašanju človeka.
Človekove pravice: Medtem, ko »Splošna deklaracija človekovih pravic«  vsebuje pravice, ki so za vse ljudi iste, gender ideologija uporablja in želi umestiti pojem, s katerim želi uveljaviti privilegije ne heteroseksualnih spolnih praks.
Diskriminacija: Latinska beseda discrimen pomeni razlikovanje. Zakoni proti diskriminaciji vse bolj kriminalizirajo vse večje razlikovanje med objektivno različnimi realnostmi. Ne kaznujejo samo dejanj, ampak celo usmeritev. Že razlikovanje samo velja za nemoralno, osebna svoboda pa postaja vedno bolj omejena.
Izmišljajo si nove pojme, da bi s tem uveljavili nov pogled na človeka. Pojmi gender, genderidentiteta, nimajo nobene objektivne vsebine, a so definirani izključno po subjektivnem zaznavanju samega sebe kot posameznika. V »Yogyakarta principih« se nahajajo sledeče definicije:
»Pojem spolna orientacija označuje sposobnost človeka, da čuti emocionalno in seksualno intenzivno simpatijo do oseb istega ali drugega spola, ali več spolov in goji zaupne in spolne odnosi z njimi.«
»Spolna identiteta se razume kot globoko notranje občutje pripadnosti k spolu, ki se ujema, ali se ne ujema s spolom, ki ga je imel človek pri rojstvu.«
Starš 1 in starš 2 naj nadomeščata besedi oče in mati, da ne bi diskriminirali istospolne »starše«.
Homofobija: Fobija je bolezenski strah. Zato je vsak ki heteroseksualnost in homoseksualnost ne obravnava enakopravno imenovan homofob.
Pojmi kot so sovražni govor, sovražnik homoseksualcev:
Vsaka izjava, po kateri se čutijo LGBTTIQ-osebe (Lezbijke, Gay, Biseksualne, Transseksualne, Transgender, Interseksualne, Queer) ranjene, označijo kot »sovražni govor«, četudi gre za svetopisemske besede ali znanstvene raziskave. V veliko državah (med drugim v Kanadi, Združenem kraljestvu, Danskem, Švedskem, južna Afriki) so uvedli tako imenovane »hate laws« (sovražne zakone). Ti zakoni določajo kazen za vsako izjavo, s katero bi se lahko ne-heteroseksualne manjšine počutile diskriminirane. Najprej bodo ožigosali tiste, ki se držijo krčanskega reda stvarjenja.
Vsak, ki se ne prilagodi novemu jeziku t.i. gender »newspeak« (napredni jezik), se izkaže kot nekdo, ki se ne strinja z novim svetovnim redom.

5. Politična uveljavitev ideologije »gender« – od zgoraj navzdol

1. Na ravni združenih narodov
Ukinjanje spolne polarnosti in moralnih norm spolnosti ne izvira kakor druge revolucije, ki so nastale iz stiske ljudstva, temveč izhaja iz elit oblasti sveta. Uveljavljajo jo od zgoraj navzdol (top-down), v sodelovanju z organizacijami Združenih narodov ZN-ON, posebej  z organizacijo za človekove, ženske in otroške pravice, z nevladnimi organizacijami kot so: »International Planned Parenthood« (v Sloveniji – Legebitra, Mirovni inštitut, FDV, Fakulteta za socialno delo, Liberalna akademija, Ženski lobi, KUD France Prešeren idr.), milijardno bogate ustanove kot so: Rockefeller, Bill&Melinda Gates,  Warren Buffet in George Soros. Najnovejše iniciative Združenih narodov kažejo družbeno globalne politične cilje:
• 24. julija 2013 je »Economic and Social Council« sklenil: »Gender perspektiva naj na politike in programe vpliva preko t.i. sistematičnega načrta.«
• 26. julija 2013 je višji komisar za človekove pravice napovedal novo kampanjo »Free & Equal« (svoboden in enak) za zagotavljanje globalne podpore t.i. pravicam LGBT-oseb.  Ker večina članic držav Združenih narodov, ne želi homoseksualiziranja svoje kulture in ker niso dobili konsenza za financiranje, bodo kampanjo financirali zunanji podporniki.
• 5. februarja 2014 je od Svetega Sedeža zahtevala komisija Združenih narodov za pravice otrok, da mora katoliška Cerkev spremeniti odklonilno držo proti splavu, kontracepciji, istospolnim porokam in predzakonski spolnosti.
2. Na ravni EU-ja
Evropska unija, ki se je po drugi svetovni vojni rodila iz hrepenenja evropskih narodov po miru, je postala zdaj oblastni aparat, ki se trudi, da bi gender-ideologija (spol ideologija) postala norma za vse države, mednarodnih institucij kot npr. Združenih narodov ter bi preganjala vse, ki bi se tej normi upirali.
Odločitve in politične strategije različnih komisij, Evropskega parlamenta, drugih evropskih organizacij in skupin, ki so do 70 % financirani iz javnih finančnih sredstev, imajo kot cilj določitev novih zakonov, za enakopravnost, proti diskriminaciji in homofobiji, za legalizacijo istospolnih »porok«. S tem bi zrušili evropski vrednostni in socialni red. Raztapljanje moralnih norm, od katerih so družine odvisne, naj bo obvezujoča »nova etika« za vse države evropske unije.
Kljub protestom je evropski parlament 4. februarja 2014 z veliko večino sprejel »vozni red  EU-ja za boj proti homofobiji in diskriminaciji zaradi spolne orientacije in identitete« (poročilo »Lunacek). Pod pretvezo človekovih pravic zahteva to poročilo posebne pravice za seksualne manjšine. Če bodo to »5. načelo enakega obravnavanja« potrdili, pomeni to za vse prebivalce EU-ja, večjo omejitev v svobodi vere, vesti, govora, omejene bodo pravice staršev za vzgojo ter podjetniške svobode.
3. Na ravni družbe
Leta 1999 je zvezna vlada v Nemčiji sklenila, da bo Gender-Mainstreaming »generalni princip in naloga« za  nemško politiko, ne da bi o tem kadarkoli razpravljali v parlamentu ali v medijih. Pooblaščenci za enakopravnost v vsaki instituciji skrbijo za »osnovno enakost« med moški in ženskami. Vse se začne že v vrtcu, kjer rušijo »spolne stereotipe«, preko zapostavljanja fantov v izobraževanju do pravne obvezujoče »kvote žensk« in prednost žensk na trgu dela. Gre namreč za »dekonstrukcijo spolnega reda« in razpustitev heteroseksualne norme.
V pogodbi nemške koalicije decembra 2013 sta se SPD in CDU zavezala, da bosta »v vseh družbenih področjih končala diskriminacijo istospolnega partnerstva in človeka, zaradi njegove spolne identitete« in bojevala »homofobijo« in »transfobijo«. Podpirala bosta ustanovo »Magnus Hirschfeld«, ki se zavzema za uveljavitev »principe Yogyakarta« in sprejem »seksualne identitete« v nemško ustavo.

6. Prevzgoja otrok s seksualizacijo

Če želimo spremeniti stališče prebivalstva do spolnosti, je potrebno to začeti že pri otrocih. Vse to nam opisuje brošura nemške zvezne centrale za zdravstveno vzgojo (Bundezentrale für gesundheitliche Aufklärung, BZgA). Skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) je BZgA izdala »Standards for Sexuality Education in Europe« (standard za spolno vzgojo v Evropi). V brošuri priporočajo:
• podpiranje masturbacije že pri majhnih otrocih;
• posredovanje homoseksualnosti kot povsem običajne opcije ž v vrtcu
• ukinitev spolno specifičnih »stereotipov« pri majhnih otrocih
• posredovanje, da je družina oče-mati-otrok enakovredna enostarševskim družinam, »patchwork« (sestavljen iz »delov/kosov« drugih družin) ali »mavričnim« družinam (= istospolna partnerja) 
• podpiranje spolnih iger v vrtcu;
• priprava na »prvi-krat« (spolnega občevanja) že v prvi polovici osnovne šole;
• izobraževanje otrok o uporabi kontracepcije, kot je na primer »oblačenje« umetnih moških spolnih udov v kondome.
• Informiranje o seksualnih tehnikah: petting (ljubkovanje), erogene cone, oralni in analni seks;
• prisila o imenovanju spolnih postopkov;
• »varni« splav;
• avtonomne pravice otrok.
Za to »spolno vzgojo brez tabuja« stojijo med drugim »UN, UNESCO, EU, International Planned Parenthood in WHO«.
Baden-württemberški vzgojni načrt v Nemčiji predstavlja novo radikalizacijo (za 2015). Predvideva namreč, da naj bi »spolna orientacija« in sprejemljivost spolne raznolikosti postala zasidrana kot rdeča nit v različnih predmetih in letnikih.« Sprejemljivost pomeni, da morajo učenci »LGBTTIQ« pozitivno vrednotiti ter da morajo šole/učitelji učencem  »LGBTTIQ« ponuditi kot osebno opcijo (na primer podpiranje pri »coming-out«).
Nevarnosti seksualizacije so očitne:
• izguba otroštva;
• razvrednotenje čuta za sramežljivost;
• razširjenost spolnih bolezni;
• povečevanje zgodnjih nosečnosti in splav;
• duševne ranjenosti in nesposobnost vstopanje v zveze z drugimi ljudmi zaradi vzpodbujanja promiskuitete (menjavanja partnerjev);
• omejitev vzgojnih pravic staršev;
• razgraditi odnos z Bogom.
Glede na obveznosti ustavnega zakona, da mora država zakon in družino varovati in glede na nizko število rojstev in želja velike večine mladih po družini (prim. študije Shell), bi morala šola otroke in mlade primerno pripraviti na zakon in družino in razlagati nevarnosti prakse zgodnje spolnosti in ne-heteroseksualnega stila življenja.

7. Opor proti »ideologiji spola«

V večini evropskih držav upor proti gender-revoluciji raste.
Nekaj primerov:
Madžarska ima od leta 2012 naprej krščansko ustavo, ki opredeljuje zakonsko zvezo samo kot zvezo moža in žene ter varuje življenje od spočetje do naravne smrti.
V Franciji se je leta 2013 začelo masovno gibanje »Manif pour tous«, ki se bori za pravice otrok, ki naj bi imeli očeta in mater, proti »homo zakonu« in državno nasilni šolski vzgoji v smislu teorije spola. 
Na Norveškem je komik Harald Eia v videih predstavil »enakopravnostni paradoks« in pomanjkljivo znanstvenost gender-raziskovalcev, tako, da  norveška vlada zato več ne namenja denarja za raziskovanje teorije spola.
V Švici v Luzernu so po javnih protestih zaprli »Kompetentno središče za seksualno pedagogiko«.
V Rusiji je parlament enoglasno sklenil, da se v šolah ne sme oglaševati družinske sovražne propagande.
Na Hrvaškem je 2/3 volivcev na referendumu glasoval, da zapišejo v ustavo, da je zakon zaveza med moškim in žensko. 
V Sloveniji so 25. marca 2012 zavrnili predlog legalizacije homoseksualnih porok.
V Nemčiji je na začetku leta 2014, 200.000 državljanov podpisalo peticijo proti Baden-württemberškemu vzgojnemu načrtu, ker temelji »na ideologiji mavrice«. V Kölnu in Stuttgartu so bile na začetku leta 2014 demonstracije zaskrbljenih staršev, ki hočejo zaščititi svoje otroke pred državno prevzgojo.

Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!«  (1 Mz 1,27-28)
Katoličani proti ideologiji spola

V zvestobi do veselega sporočila Svetega Pisma o ljubezni, zakonu, spolnosti in družini so okrog novega leta (2013/2014) škofovske konference na Slovaškem, Poljskem, Portugalskem in v severni Italiji, kot tudi škof v Švicarskem Churu, napisali odločna pastirska pisma proti ideologiji spola. Poudarili so, da Bog človeka kliče na visoko pot ljubezni in da je zakonska ljubezen človeška analogija božje ljubezni do ljudi. Sklicujejo se posebej na okrožnice Janeza Pavla II., ki je s teologijo telesa na novo in globlje osvetlil svetopisemsko sporočilo za smiselno in srečno življenje.
Že 21. decembra 2012, je papež Benedikt XVI. v govoru kardinalom in kuriji svaril pred »globoko neresničnost teorije spola in v njej zasidrane antropološke revolucije«. Rekel je: »Kjer postane svoboda to, da se sam narediš, bo nujno Stvarnik sam zanikan in s tem bo tudi človek kot božje stvarjenje, kot božja podoba v svojem bistvu,  ponižan. V boju za družino gre za človeka samega. Pokazalo se bo, da tam, kjer zanikajo Boga, tudi dostojanstvo človeka razpade. Kdor brani Boga, brani tudi človeka.«

Sorodne novice

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!, namenjena izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top