Pomembno orodje za redefinicijo družine in vrednot na področju spolnosti ima jezik. Sprememba jezika se zgodi na dveh ravneh, najprej po posegu v slovnico in drugič po spremembi umevanja pojmov.

1.  Feminizacija slovnice

Uporaba moške oblike za oba spola (občan, prijatelj, kristjan) je ožigosan kot »seksističen jezik«. Zahteva se uporaba obeh spolov: občan in občanka, prijatelj in prijateljica, kristjan in kristjanka, bolj redko: terorist in teroristka. Ali popolna eliminacija moškega spola: na mesto študent – študirajoči, na mesto učitelj učiteljska oseba, …

Preinterpretiranje pojmov. Pojmi se interpretirajo drugačne oz. se ustvarjajo novi, s katerimi se podpirajo določeni politični programi, še posebej revolucionarni pojem »gender«.
Pojmi, ki predstavljajo tradicionalne vrednote in dovolijo moralne razlikovanje, postanejo negativni in neuporabni. Primeri: krepost, morala, čistost, narava, perverzija, odstopanje, pregreha, greh, …
Pozitivni pojmi, ki so v središču evropske filozofije in kulture, postanejo prazni ali napolnjeni z novo ideologijo, da bi jo prikrili.

Primeri:
Pojmu svoboda so odvzeli resnico in odgovornost in jo omejili. To vodi v hiperindividualizem in onemogoča skupnost. Posledica te miselnosti ni svoboda za vse, temveč uveljavljanje močnejšega.
Nekoč kot pogoj duhovne svobode hvaljena toleranca, je postala pojem relativizma in orodje napada na resnico.
Pravičnost enačijo z enakostjo, čeprav pomeni pravičnost ne vsem isto, temveč vsakemu to, kar mu pripade. 
Raznolikost (v angleščini: diversity). Ker je raznolikost v naravi zaželena, naj bi se odobravala tudi pri spolnem obnašanju človeka.
Človekove pravice: Medtem, ko »Splošna deklaracija človekovih pravic«  vsebuje pravice, ki so za vse ljudi iste, gender ideologija uporablja in želi umestiti pojem, s katerim želi uveljaviti privilegije ne heteroseksualnih spolnih praks.
Diskriminacija: Latinska beseda discrimen pomeni razlikovanje. Zakoni proti diskriminaciji vse bolj kriminalizirajo vse večje razlikovanje med objektivno različnimi realnostmi. Ne kaznujejo samo dejanj, ampak celo usmeritev. Že razlikovanje samo velja za nemoralno, osebna svoboda pa postaja vedno bolj omejena.
Izmišljajo si nove pojme, da bi s tem uveljavili nov pogled na človeka. Pojmi gender, genderidentiteta, nimajo nobene objektivne vsebine, a so definirani izključno po subjektivnem zaznavanju samega sebe kot posameznika. V »Yogyakarta principih« se nahajajo sledeče definicije:
»Pojem spolna orientacija označuje sposobnost človeka, da čuti emocionalno in seksualno intenzivno simpatijo do oseb istega ali drugega spola, ali več spolov in goji zaupne in spolne odnosi z njimi.«
»Spolna identiteta se razume kot globoko notranje občutje pripadnosti k spolu, ki se ujema, ali se ne ujema s spolom, ki ga je imel človek pri rojstvu.«
Starš 1 in starš 2 naj nadomeščata besedi oče in mati, da ne bi diskriminirali istospolne »starše«.
Homofobija: Fobija je bolezenski strah. Zato je vsak ki heteroseksualnost in homoseksualnost ne obravnava enakopravno imenovan homofob.
Pojmi kot so sovražni govor, sovražnik homoseksualcev:
Vsaka izjava, po kateri se čutijo LGBTTIQ-osebe (Lezbijke, Gay, Biseksualne, Transseksualne, Transgender, Interseksualne, Queer) ranjene, označijo kot »sovražni govor«, četudi gre za svetopisemske besede ali znanstvene raziskave. V veliko državah (med drugim v Kanadi, Združenem kraljestvu, Danskem, Švedskem, južna Afriki) so uvedli tako imenovane »hate laws« (sovražne zakone). Ti zakoni določajo kazen za vsako izjavo, s katero bi se lahko ne-heteroseksualne manjšine počutile diskriminirane. Najprej bodo ožigosali tiste, ki se držijo krčanskega reda stvarjenja.

Vsak, ki se ne prilagodi novemu jeziku t.i. gender »newspeak« (napredni jezik), se izkaže kot nekdo, ki se ne strinja z novim svetovnim redom.

Se nadaljuje...