Želite izvedeti zanimive in koristne informacije v zvezi z zanositvijo, nosečnostjo, zunajmaternično nosečnostjo, kontracepcijskimi metodami... Preberite si pogovor z dr. Mileno Igličar, zdravnico, specialistko ginekologije in porodništva, ki uveljavlja ugovor vesti v zvezi s splavom nerojenega otroka. Dela v ambulanti Zdravstvenega doma Škofja Loka. Z možem Sandijem imata pet otrok. Zakaj kot ginekologinja ne podpira postopkov končanja življenja nerojenega otroka?

Kako gledate na svoj poklic in kaj vas najbolj razveseljuje? 

Ginekologi pri svojem delu doživljamo na eni strani veliko lepega, na drugi strani pa tudi veliko težkega. Izjemno lep trenutek je zame, ko nosečnici pokažem na UZ- ekranu  otročka, velikega približno dva centimetra pri prvem pregledu med 8. in 9. tednom nosečnosti. Veliko si jih sploh ne predstavlja, da ima že obliko, da srček jasno bije in se včasih že malo premakne. Še posebej ganljivo je takrat, ko sta starša na nosečnost dolgo čakala. Res je sreča deliti s pari to veselje. Spremljanje nosečnosti je zelo lepo, kadar gre vse v redu. Težko pa je, kadar moramo povedati, da z otročkom ni vse v redu, da njeni izvidi niso dobri.

Res je sreča deliti s pari to veselje. Spremljanje nosečnosti je zelo lepo, kadar gre vse v redu. Težko pa je, kadar moramo povedati, da z otročkom ni vse v redu, da njeni izvidi niso dobri.

Spremljanje v nosečnosti je zelo odgovorno delo. Danes se pričakuje, da ne spregledamo ničesar, da mora vse potekati idealno. Vemo pa, da s še tako skrbnim delom lahko kaj spregledamo ali ne predvidimo kakšne komplikacije. Odgovarjamo za dve življenji.

Ne samo porodništvo, tudi ginekologija je zame zelo zanimiva. Ginekologi na primarni ravni zaradi dobre UZ in kolposkopske diagnostike lahko velik del težav zdravimo ambulantno. Z dobro preventivo lahko preprečimo veliko ginekoloških rakov. Če smo odprti in če imamo čas, se ženske odpro in povedo veliko o svojih doživljanjih, zlorabah in različnih pogledih na življenje. Od daleč so stvari pogosto čisto drugačne, kot jih resnično doživljajo. Sprejeti žensko v njenem doživljanju in ji pomagati na način, ki je zanjo resnično najboljši, ni vedno lahko.

Kaj nam lahko poveste o naravnem načrtovanju družine?

Že ves čas sem se posebej izobraževala o naravnih metodah uravnavanja spočetij. Sprva bolj za lastno uporabo, kasneje vse bolj tudi z namenom spodbujanja pacientk, da se metod dobro naučijo in pravilno uporabljajo. Kasneje sem v ambulanti srečevala vse več parov, ki ob težavah z zanositvijo ne želijo umetne oploditve. Čutila sem se zelo nemočna. Odzvala sem se pobudi Zavoda Iskreni in se v tujini udeležila več izobraževanj NaPro metode zdravljenja neplodnosti. Zadnje čase izpopolnjujem svoje znanje prek spletnih izobraževanj. Z natančnim spremljanjem ciklusa in preverjanjem hormonov lahko veliko odkrijemo in vzročno zdravimo. To mi je res pravi izziv.

Če smo odprti in če imamo čas, se ženske odpro in povedo veliko o svojih doživljanjih, zlorabah in različnih pogledih na življenje. Od daleč so stvari pogosto čisto drugačne, kot jih resnično doživljajo. Sprejeti žensko v njenem doživljanju in ji pomagati na način, ki je zanjo resnično najboljši, ni vedno lahko.

Vsaka nosečnost lahko prinese izzive, lahko je tudi nenačrtovana. Pri tem je treba poudariti, da splav ni edina možnost, ki jo nosečnica lahko izbere. Kako se v ambulanti srečujete z nenačrtovano nosečnostjo?

Veliko nosečnosti, ki niso načrtovane, pari sprejmejo, kadar je njun odnos dober, varen in drug drugega v tej odločitvi podpirata. Kadar pride ženska, ki se odloča za splav, jo najprej poslušam, da potoži o svoji situaciji. Pogosto je res težka, ko jo partner zapusti, ko sta oba brez službe, ko ima razne zdravstvene težave … Najprej ji pokažem sočutje. Potem ji poskušam osvetlit tudi drugo možnost, da bi otroka sprejela. Predstavim ji tudi možne konkretne pomoči, tako psihične kot materialne. Odločitev je seveda njuna. Razložim ji, da napotnice ne morem napisati, ker imam ugovor vesti zaradi spoštovanja življenja od spočetja. Če je treba, jo napiše  ginekolog v sosednji ambulanti. Poskušamo urediti tako, da nima težav. Ženske to razumejo, trudim se, da ne čutijo obsodbe.

S kakšnimi težavami se lahko sreča ženska zaradi uporabe kontracepcije?

Če hočem biti objektivna, moram opredeliti negativne in pozitivne plati vseh vrst kontracepcije.

Sterilizacija je najbolj zanesljiva, obenem pa dokončna metoda. Dovoljena je po 35. letu starosti. Izjema je samo tretji carski rez ali bolezen ženske, ki ne dopušča več nosečnosti. Zakon zahteva, da vsako sterilizacijo odobri komisija, po odobritvi mora ženska ali moški čakati pol leta. Čakanje zelo odobravam, saj morata o tem dobro razmisliti. Kljub temu se še vedno zgodi, da je kateri kasneje žal, saj se lahko zgodijo stvari, ki jih prej ne pričakuje. Lahko se razide s partnerjem in v novi zvezi s partnerjem želita otroka. Še huje je, če jima umre otrok in bi rada še zanosila. 

Maternični vložki so hormonski ali nehormonski. Nehormonski ima dodatek bakra, ki  nekoliko ovira pot semenčicam navzgor. Kot tujek v maternični votlini preprečuje ugnezditev oplojenega jajčeca, če pride do oploditve. Ovulacije potekajo normalno, menstruacije so večinoma močnejše. Pogosteje pride do vnetja maternične sluznice, jajcevodov in jajčnikov. Hormonski maternični vložki imajo dodan progesteron, ki se počasi enakomerno sprošča in stanjša maternično sluznico. Zato so menstruacije šibkejše. Nekoliko zmanjša pogostost ovulacij ter nekoliko zgosti sluz v materničnem vratu in s tem zmanjša možnost, da semenčice potujejo navzgor. Oboje zmanjša možnost oploditve, če pa do nje pride, je preprečena ugnezditev zarodka v maternici zaradi tujka in tanke maternične sluznice.  Do vnetja pride redkeje kot pri nehormonskem materničnem vložku. Pozitiven sočasni učinek je izrazito zmanjšanje menstrualne krvavitve, kar se danes pogosto uporablja za zdravljenje premočnih in bolečih menstruacij.

Hormonska kontracepcija je pri nas dostopna v obliki tablet, nožničnega obročka in redkeje injekcij. Tablete so kombinirane z estrogenom in progesteronom ali progesteronske. Hormonska kontracepcija deluje tako, da večinoma prepreči ovulacijo, deloma stanjša sluznico v maternici in zgosti sluz v materničnem vratu. Najnevarnejši možen stranski učinek je povečana možnost za krvne strdke. Zato jih ne predpisujemo ženskam, ki imajo dedno nagnjenje k strdkom, migrenske glavobole z avro, srčno-žilne bolezni in druge resne bolezni. Z leti možnost za krvne strdke narašča, zato kombinirano hormonsko kontracepcijo odsvetujemo ženskam po 35. letu, če kadijo, imajo povišan krvni tlak, sladkorno bolezen ali povišane maščobe v krvi. Drugi neželeni učinki hormonske kontracepcije so slabost, občutljivost dojk, glavobol, spremembe razpoloženja, zadrževanje tekočine, pridobivanje telesne teže, povišan krvni tlak in zmanjšana želja po spolnih odnosih. Poveča se možnost za raka dojke, predvsem pri mlajših in dolgotrajnih uporabnicah. Manjša možnost za resne komplikacije je pri progesteronskih tabletah, moteče so pa neredne krvavitve.

Hkratni pozitiven učinek hormonske kontracepcije je šibkejša in manj boleča menstruacija. Zmanjšajo možnost za raka jajčnika in napredovanje endometrioze. Pri policističnih jajčnikih izboljšajo kožo in  uredijo neredne mesečne krvavitve, vendar vse samo v času jemanja. Same bolezni ne zdravijo. Zato tem pacientkam svetujem zdrav življenjski slog in vzročno zdravljenje.

Kondom je približno 80-odstotno zanesljiv pri preprečevanju zanositve in približno 70-odstotno učinkovit pri preprečevanju prenosa spolno prenosljivih bolezni. Zato se za preprečevanje prenosa spolno prenosljivih bolezni priporoča program ABC:

• A - abstinenca rizičnih spolnih odnosov in prezgodnjih spolnih odnosov pri mladih.
•  B - bodi zvest.
•  C - kondom.

Naravne metode načrtovanja družine se pogosto predstavljajo kot nezanesljive, ker jih ženske prevečkrat uporabljajo površno in brez pravega znanja. Danes je tudi pri nas že dosti možnosti za pravilno učenje Billingsove, FertilityCare, Neo in Sensiplan metode. Vse metode so ob pravilni uporabi zanesljive. Pari, ki se jih dobro naučijo, jih lahko uspešno uporabljajo v vseh življenjskih obdobjih in ob vseh boleznih, ko so druge metode kontraindicirane. Uporaba teh metod ob pravilnem razumevanju obeh tudi pozitivno vpliva na njun medsebojni odnos. Veliko parov jih z zadovoljstvom uporablja vse življenje.

Kakšna je povezava med splavom, kontracepcijo in rakom na dojki?

O povezavah med kontracepcijo, splavi in rakom dojke obstajajo zelo različne študije. Nekatere pokažejo, da je med uporabnicami predvsem kombinirane hormonske kontracepcije precej več raka dojke. Kažejo, da je po splavih več raka dojke, večje tveganje zanj je po umetnem splavu. Nasprotno, če nosečnost poteka do konca, porod, še bolj pa dojenje zmanjša verjetnost za raka dojke.

Zakaj pride do zunajmaternične nosečnosti, kako pogost je ta pojav? Ali je splav v tem primeru brezizhoden? 

Do zunajmaternične nosečnosti pride, kadar zaradi spremenjenega jajcevoda oplojeno jajčece po njem počasneje potuje in se zato ugnezdi najpogosteje  v jajcevodu. Tu se lahko razvija nekaj tednov.Najpogosteje se dva do tri tedne po izostanku menstruacije pojavita bolečina v trebuhu in rahla krvavitev. Danes ženske večinoma že same naredijo test za nosečnost, ob težavah pridejo, diagnozo postavimo večinoma z UZ in merjenjem nosečnostnega hormona v krvi. V večini primerov  je potrebna operacija, ki se najpogosteje opravi laparoskopsko. Pogosto je potrebno odstraniti spremenjen jajcevod. Tu ni nobene možnosti rešitve ploda. Pogosto se že prej neha razvijati, UZ ne zazna srčnega utripa. K sreči je izvenmaternična nosečnost redka (približno ena na sto nosečnosti).

Splav je občutljiva tema, ki deli tudi vas zdravnike. Občutiti je, da mnogi ginekologi izvajanje splava upravičujejo kot nujno zlo. Kaj za ginekologa pomeni ugovor vesti? 

Prepričana sem, da noben ginekolog ne opravlja splavov z lahkoto. Vsak bi raje videl, da bi ta otrok živel ali da ženska ne bi zanosila. Opravljajo, ker čutijo, da je to pravica ženske in da to morajo opraviti. Tisti, ki pa čutimo, da da to ni v skladu z našo vestjo, imamo pravico uveljaviti ugovor vesti. Naš glavni razlog je spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Iz tega razloga tudi ne vstavljam materničnih vložkov, ker je možno, da prihaja do oploditve, ugnezditev v maternici pa je preprečena. Ginekolog z ugovorom vesti laže opravlja svoje delo v ambulanti kot v bolnišnici. O svoji odločitvi mora obvestiti delodajalca in zdravniško zbornico. Za ženske mora biti poskrbljeno, da storitve, ki jih ne opravimo zaradi ugovora vesti, opravi drug ginekolog. Ugovor vesti za različne postopke uveljavljajo tudi nekateri družinski zdravniki, medicinske sestre in farmacevti.

Sami podpirate stališče, da je nerojeni otrok že človek, zato je potrebno njegovo življenje varovati od spočetja dalje. Kaj bi želeli sporočiti svojim kolegom in ženskam v stiski, ki so drugačnega mnenja?

Pogosto ženske, pa tudi mi zdravniki dobimo občutek, da se je treba odločiti v enem dnevu. Večina splavov se danes opravi zgodaj, okoli šestega ali sedmega tedna in ni narobe, če si vzamete nekaj dni za razmislek. Ženska ali par v prvem hipu vidita vse negativno, samo težave in kaj bosta partnerja s tem zgubila. Če jima pomagamo videti tudi dobre stvari, možne praktične rešitve, počasi dobijo realno sliko. Tiste ženske, ki si premislijo in sprejmejo otroka, so kasneje zelo hvaležne.

Pogovarjala se je Irena Polak