Dragi tovariši, prijatelji, fetišisti življenja in vsi vi, ki ste prišli sem, ker vas je strah, da vas bo nekdo obtožil, da ste fašisti – najprej en vic, da razbijemo led:  Kaj je splav? Splav je, ko liberalni hegemon reče: »My body, my choice!« – ampak ko gre za cepljenje, je isto telo nenadoma last države! Ha! Vidite to ideološko protislovje? To je tisto, kar moj oče Lacan imenuje »le Grand Autre« – Veliki Drugi, ki vedno ve bolje kot ti sam!

In zdaj resno – ali pa vsaj tako resno, kot lahko govori nekdo, ki je pravkar popil trojni espresso in se spomni, da ima doma neodprto pivo Union.

Poslušajte:  
Danes nam kapitalistični liberalizem prodaja splav kot »pravico«, kot »avtonomijo«, kot nekakšen feministični iPhone 16 Pro Max – najnovo, najsvetlejše, najosvobojajoče! Ampak poglejte natančneje, poglejte to ideološko strukturo! Splav ni osvoboditev. Splav je najčistejša oblika kapitalističnega užitka! Zakaj?

Ker kapital noče vaših otrok! Otrok pomeni odgovornost, otrok pomeni prihodnost, otrok pomeni, da moraš prekiniti svoj hedonistični narcisoidni lifestyle Instagrama in Netflix & chill! Kapital hoče posameznike, ki so ves čas »fleksibilni«, ki nimajo korenin, ki nimajo dolžnosti, ki lahko kadarkoli preskočijo z enega shit joba na drugega, ki živijo v enem samem stanovanju v Ljubljani in si privoščijo kavo za sedem evrov, ker nimajo otrok! Splav je torej popolnoma logičen del poznega kapitalizma! To ni »pravica ženske« – to je pravica Amazona, da imaš delavce brez družinskih obveznosti!

In zdaj bodo rekli: »Ampak, ti si levičar! Kako lahko si proti splavu?«  
Odgovor je preprost: ker sem pravi levičar! Današnji »levičarji« so samo liberalci z rdečimi zastavami in veganskimi burgerji. Pravi levičar ve, da je prava revolucija rojevati otroke – ne v smislu katoliškega tradicionalizma, prosim, ne me narobe razumet! – ampak rojevati otroke pomeni reči NE sistemu, ki te hoče sterilizirati v imenu »svobode«!

Poglejte Evropo! Poglejte Slovenijo! Imamo najnižjo rodnost v zgodovini, ampak hkrati najvišjo porabo antidepresivov in največjo prodajo pasjih briketov! To je simptom! To je tisto, kar Lacan imenuje jouissance – užitek v lastnem uničenju! Slovenski narod se uničuje z užitkom, ker je sprejel ideologijo, da je otrok »breme«, da je družina »zastarela«, da je bolje imeti dva mačka in stanovanje na Viču kot pa tri otroke in hišo na Dolenjskem!

In kdo ima korist od tega?  
Korporacije! Država! Bruselj! Vsi, ki potrebujejo poceni delovno silo iz tretjih svetov, ker domači Slovenci nočejo več rojevati! Splav je torej rasističen! Ja, rekli boste, da sem nor – ampak poglejte: kdo največ splavi? Revne ženske, priseljenke, Romkinje, ženske iz »nižjih slojev«. Bogate feministke iz Šiške pa imajo tri otroke z imeni Luna, Taj, Neel – vse z naravnim porodom in z doulami! To je razredno vprašanje, tovariši!

Zato pravim:  
Biti pro-life danes ni desničarski, ni katoliški, ni »nazadnjaški« – biti pro-life je največji revolucionarni akt, ki ga lahko narediš proti pozno-kapitalističnemu nihilizmu! Roditi otroka pomeni reči: »JXXX tvoj GDP, JXXX tvoj career, JXXX tvoj individualizem – jaz bom ustvaril novo bitje, ki bo nekoč morda vrgel molotovko na banko!«

In za konec – ker vem, da boste zdaj vsi jezni name, ker sem rekel »molotovka« – naj povem še to:  
Vsakič, ko nekdo reče »my body, my choice«, ga vprašajte:  
»Aha, in ko boš stara in bolna, bo tudi tvoje telo tvoje, ali te bomo takrat evtanazirali, ker si postala neproduktivna?« Vidite? Ista logika! Ista biopolitika! Splav in evtanazija sta dve strani iste medalje poznega kapitalizma!

Zato – rojevajte, tovariši!  
Rojujte kot norci!  
Rojujte, dokler ne bomo imeli dovolj otrok, da bomo lahko naredili pravo revolucijo – ne s transparanti, ampak s plenicami in vozički pred parlamentom!

Se vidimo na Pohodu za življenje 2026. In zdaj – kdo ima pivo?

Jacques Lacan