Te dni  nas z vseh strani vabijo reklame na »čudovito zabavo« ob dnevu Halloweena. Izjemno bogata paleta ponudbe seveda ne omenja, da dejansko gre za goltajoči vrtinec -  ples Prešernove Urške s Povodnim možem! Takole pravi visoka satanistična svečenica: »Halloween daje možnost najbolj običajnim ljudem, da za eno noč okusijo moč Zla in imajo priložnost, da plešejo s Hudičem. Vidim sataniste širom Sveta, ki se družijo v majhnih skupinah to noč in nazdravljajo peklenskim silam.« J. M. v svoji knjigi poudarja, da je ta dan najpomembnejši za iniciacijo satanistov. To je dan, ko še dandanes žrtvujejo Satanu življenja živali in celo ljudi, od otrok dalje, v grozljivih satanističnih obredih. Zlo še ni pokončano, vsako leto izgine v teh obredih na tisoče ljudi. Okultisti in satanisti združeni pošiljajo v Svet močne zle duhove, zle sile. Odkrito promovirajo smrt, hudiče, čarovnike/ce/ in razne okrutne hude duhove.

Če prisostvujemo takim zabavam, se, morda nevede, izpostavljamo delovanju raznih duhov in demonov. To ni dan zabave, pač pa delovanja izjemne povezanosti satanistov in močnega čarovništva, nobena od teh sil ni nedolžna. Ne igrajmo se z Zlom, z duhovi in demoni! 1 Kor 10, 20-22.

Poganske korenine Halloweena

Pa poglejmo še zgodovino. Starodavni Kelti so naseljevali Anglijo, Wales, Škotsko, Irsko in severozahodno Francijo. Že v VI. stoletju pred Kristusom so se od starega leta poslavljali s Praznikom sonca 31. oktobra. Prakticirali so pogansko religijo pod vodstvom njihovih duhovnikov – Druidov. Slednji so zasloveli tudi zaradi kamenitih spomenikov (Stonehenge) in drugih astronomskih koledarjev, ki so jih oblikovali. Konec leta je bil zanje čas, ko je po njihovem verovanju bog smrti dovolil rajnim, da so se vrnili na zemljo in jo napolnili s smrtjo in strahom, saj je bila ločnica med živimi in mrtvimi izbrisana in vsi so se pomešali med seboj. Kelti so verovali, da so tisto noč prišle na dan pošasti in hudobni duhovi, da bi ustrahovali svet. Te pošasti in hudobne duhove, pa je bilo potrebno pomiriti in se obvarovati pred njihovim vplivom. Zato so jim uprizarjali strah zbujajoče prizore in se šemili, da bi jim bili čimbolj podobni in bi se izmuznili njihovim grozečim pogledom. Darovali so jim tudi hrano in kurili grmade, pa človeške žrtve.

Noč, ko ni nihče mirno spal

Po keltskem verovanju so duše nekaterih mrtvih bile ujete v telesih divjih živali in rešiti jih je bilo mogoče z darovanjem žrtev (in to celo človeških) bogovom. Originalna Halloween je bila grozljiva noč žrtvovanja ljudi. V tej noči so njihovi druidi darovali na različne načine otroke – žive so sežgali v ognju, njihov prah pa polagali v izdolbene posode, nekatere so ubijali s puščicami, jih nabadali na palice, pili njihovo kri, uživati jih je bilo nadvse koristno ...  Vsaka vas je morala vsako leto darovati otroka, nihče pa ni vedel, katerega prvorojenca bodo svečeniki izbrali. Morija se je končala šele s pokristjanjevanjem, kljub temu pa so potomci še ohranili nekatere starodavne običaje in šege. Tako praznujejo tudi noč čarovnic. V sodobnem času se zbirajo na ta dan satanisti po vsem svetu in darjujejo satanu tudi človeške žrtve in opravljajo magične obrede. 

Mnogi dandanes ne poznajo starodavnih keltskih verovanj in žrtvovanja ljudi. Tako jim je Halloween postal noč zabave v oblačilih čarovnic ipd.  Je mar čas mogel razvodeniti težo spomina na te človeške žrtve? Bi mogli mi čez stoletja brez predsodkov sprejeti praznovanje ljudi, našemljenih v oblačila morilcev žrtev v Kočevskem rogu ali Barbarinem rovu ali koncentracijskih taboriščih in to na samo obletnico imenovanih morij? Ali pa morda spomin na od Druidov pomorjene nedolžne otroke nima iste teže? Stvar etike in kulture, predvsem pa srca.

Paradoks današnjega časa

Dandanes hočemo za vse uveljaviti znanstveni pristop, gledamo pragmatično, Boga je svet zavrnil kot zastareli mit, kot hudobnega duha, čemur je sledila duhovna praznina, ki jo je treba zapolniti. Tako se je svet pričel zatekati k poganskim praksam in vraževernosti. Kultura smrti današnjice je povzročila, da nas ne ganejo milijoni splavljenih otrok in še mnogo večje množice umirajočih zaradi lakote in zapuščenosti. Svet se raje prepušča tokovom sodobne (sub)kulture, tako se v življenja ponovno vrača strah in negotovost, ter smrt in onostranstvo brez Boga. Tako z obredi poizkuša ukrotiti sicer neobvladljive sile.  Popolnoma nekritično se prepušča raznoraznim ezoterinim in magičnim praksam, negativne posledice, ki se odrazijo večkrat šele po daljšem času (»strup z za nekaj časa odloženim delovanjem«), pa so lahko usodne. V take aktivnosti pritegnejo celo otroke. Tako sem pred leti prebrala v reviji za osnovnošolce, da je klicanje duhov  povsem nenevarna in odlična družinska zabava. Je bila to samo ignoranca znane avtorice ali so bile posredi druge tendence? Pojavlja pa se tudi praznovanje Hallowena doma, v šolah in celo vrtcih! Ne dovolimo jim, da se tega udeležujejo! Nevednost namreč nikogar ne zavaruje pred posledicami zla! Če verjamemo ali ne, da je peč vroča, ob dotiku nas opeče, torej zavarujmo nevedne!

Halloween in kristjan – pridruži se nam!

Seveda pa kristjani praznujemo Halloween (dan pred praznikom vseh svetih) – vendar tistega s krščanskimi koreninami. V cerkvah pripravljamo molitvena bdenja za blagoslov in varstvo naroda in rešitev duš iz vic –organiziraj ga tudi ti v tvoji župniji. Bodi luč v temi! Skupaj slavimo Gospoda Življenja!

Tega dne se pripravljamo na praznik vseh svetih in vernih duš, tudi tistih svetih, ki niso bili kanonizirani. Spominjamo se z ljubeznijo vseh dragih našemu srcu ter molimo zanje in darujemo maše – kakor tudi za vse pozabljene duše, da bi čimprej dosegli tisto popolnost, ki je vstopnica za Nebesa. Na dan vernih duš se spominjamo vseh, ki so umrli v Kristusu in imajo zagotovljeno rešenje, a še niso dosegli svetosti v Gospodovi očiščujoči ljubezni. Povabljeni smo, da molimo za naše prednike, zanamce, prijatelje, sosede, neznance, vse brate in sestre in prosimo zanje, da bi dosegli nebeško kraljestvo. Gospod nam namreč obljublja, da oko ni vedelo, uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, kar je On pripravil njim, ki ga ljubijo.  Bog pa neizmerno ljubi vse ljudi, zato je tudi za vse pripravil prostor v nebesih – le odločiti se je potrebno Zanj.

Zatorej storimo, kakor nas nagovarja Sveto pismo Sir 2,18: »Vrzite se v naročje Gospodovo…, zakaj kakor je velik, tako je tudi usmiljen!«

Pa prijetne praznike vsem ob obujanju spominov in molitvi zanje, ki so odšli h Gospodu pred nami!

Magdalena Ganzitti