Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo brošuro "Kaj moramo vedeti o policijskih postopkih?", v kateri so zbrani odgovori na najpogostejša vprašanja, s katerimi se srečujejo državljani, ko imajo opravka s policisti.

Policija se zaveda da le sodelovanje in poznavanje dolžnosti in pravic vodita do manj konfliktnih situacij in boljšega razumevanja poslanstva policije.

Brošura je v elektronski verziji dostopna TUKAJ.

______________________________________________________________

Kaj moramo vedeti o policijskih postopkih?

KAZALO
UVOD. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
POLICIJSKA POOBLASTILA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Kaj so policijska pooblastila? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Katera so splošna pooblastila policistov? . . . . . . . . . . 13
Kje so policijska pooblastila zapisana? . . . . . . . . . . . . 15
Kakšne so dolžnosti osebe v policijskem postopku? . . 15
Kakšne pravice ima oseba v policijskem postopku?. . . 16
Ali se mora policist, ki vodi postopek
z državljanom, predstaviti?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Ali je policist, ki ima postopek z državljanom,
lahko zamaskiran? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Ali mora policist sprejeti prijavo? . . . . . . . . . . . . . . . . 19
ZBIRANJE OBVESTIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Ali policist lahko zaslišuje?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
VABLJENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Ali se moramo odzvati na policistovo vabilo?
Ali se lahko opravičimo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
OPOZORILO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
OPOZORILO ZA STORJENI PREKRŠEK . . . . . . . . . . . . . . 24
Ali smemo od policista zahtevati, da nam namesto
globe izreče zgolj opozorilo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
4
V katerih primerih se policist lahko odloči, da bo
storilcu izrekel opozorilo?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
UKAZ. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
UGOTAVLJANJE IDENTITETE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Kdaj lahko policist ugotavlja identiteto osebe? . . . . . 27
Kdaj je oseba policistu sumljiva?. . . . . . . . . . . . . . . . . 29
Kdaj lahko od policista zahtevamo, da ugotovi
identiteto druge osebe? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
S katerimi dokumenti lahko oseba dokazuje svojo
identiteto? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Kaj stori policist, če oseba pri sebi nima
identifikacijskega dokumenta?. . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Kako ravna policist, če ne more ugotoviti
identitete? ................................... 31
Kdaj sme policist osebi odvzeti prsne odtise,
odtise dlani in bris ustne sluznice?. . . . . . . . . . . . . . . 32
ISKANJE OSEB. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
PREPOZNAVA OSEB PO FOTOGRAFIJAH . . . . . . . . . . . . . 34
IZDELAVA FOTOROBOTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
POLIGRAFSKI POSTOPEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Ali lahko policist opravi poligrafsko testiranje
brez naše privolitve?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
CESTNA ZAPORA Z BLOKADNO TOČKO . . . . . . . . . . . . . . 35
Ali smejo policisti na blokadni točki ustavljati vozila
v neprebojnih jopičih in z naperjenim orožjem? . . . . . 36
5
UPORABA TUJEGA PREVOZNEGA SREDSTVA,
SREDSTVA ZA ZVEZO ALI DRUGEGA SREDSTVA . . . . . . . 37
Ali moramo policistu prepustiti oziroma mu
predati svoje vozilo, če to zahteva? . . . . . . . . . . . . . . 37
VARNOSTNI PREGLED. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Podrobnejši varnostni pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
PREGLED OSEBE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
Ali moramo na zahtevo policista izročiti
prepovedane predmete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
OSEBNA PREISKAVA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
Osebna preiskava brez odredbe sodišča . . . . . . . . . . . 45
VSTOP V TUJE STANOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Vstop v tuje stanovanje in druge prostore . . . . . . . . . 46
V čem se vstop v stanovanje razlikuje od hišne
preiskave?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
HIŠNA PREISKAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
Kateri so razlogi za hišno preiskavo? . . . . . . . . . . . . . 49
Kakšen je postopek hišne preiskave? . . . . . . . . . . . . . 49
Ali lahko policist prostore odpira s silo? . . . . . . . . . . . 51
Ali policist piše zapisnik o preiskavi? . . . . . . . . . . . . . 51
ZASEG PREDMETOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
Kakšen je nadaljnji postopek z zaseženimi predmeti? . . 53
PROTITERORISTIČNI PREGLED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
6
ZAČASNA OMEJITEV GIBANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
PRIVEDBA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56
Kdaj lahko policist privede osebo brez pisnega
naloga?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
Kako se izvaja privedba?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
PREPOVED PRIBLIŽEVANJA DOLOČENI OSEBI,
KRAJU ALI OBMOČJU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
Kdaj lahko policist odredi prepoved približevanja
določeni osebi, kraju ali območju? . . . . . . . . . . . . . . . 61
Katere oškodovance ščiti pooblastilo? . . . . . . . . . . . . 61
Kakšen je postopek ob izvajanju pooblastila?. . . . . . . 62
Koliko časa velja prepoved približevanja?. . . . . . . . . . 64
Ali se lahko oseba, ki ji je izrečen ukrep prepovedi
približevanja, pritoži?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
PREPOVED UDELEŽBE NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH. . . . 65
Kdaj lahko policist izreče ukrep prepovedi
udeležbe na športnih prireditvah? . . . . . . . . . . . . . . . 66
Kakšen je postopek ob izvajanju pooblastila?. . . . . . . 66
Ali se lahko oseba, ki ji je izrečen ukrep prepovedi
udeležbe na športnih prireditvah, pritoži? . . . . . . . . . 68
PREKINITEV POTOVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
PRIDRŽANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
Katere pravice ima pridržana oseba?. . . . . . . . . . . . . . 71
Kdaj sme policist pridržati osebo?. . . . . . . . . . . . . . . . 75
Pridržanje po Zakonu o nalogah in pooblastilih
policije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
7
Pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku . . . . . . . 77
Kdaj lahko policist pridrži osebo med
preiskovanjem kaznivega dejanja? . . . . . . . . . . . . . . . 78
Pridržanje po Zakonu o prekrških . . . . . . . . . . . . . . . . 80
Kdaj sme policist pridržati osebo, ki je pod
vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi? . . . . 80
Kdaj sme policist pridržati osebo, ki jo je zalotil
pri storitvi prekrška?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
Pridržanje po Zakonu o pravilih cestnega prometa . . . 83
Kdaj sme policist pridržati osebo, ki vozi motorno
vozilo pod vplivom alkohola ali drugih
psihoaktivnih snovi?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
Odvzem prostosti po Zakonu o sodelovanju
v kazenskih zadevah z državami članicami
Evropske unije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
Zadržanje po Zakonu o nadzoru državne meje. . . . . . . 87
UPORABA PRISILNIH SREDSTEV. . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
Katera prisilna sredstva lahko uporabijo policisti? . . . 90
Sredstva za vklepanje in vezanje. . . . . . . . . . . . . . . . . 91
Kateri so pogoji za uporabo sredstev za vklepanje
in vezanje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
Telesna sila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
Kateri so pogoji za uporabo telesne sile? . . . . . . . . . . 94
Plinski razpršilec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Kateri so pogoji za uporabo plinskega razpršilca?. . . . 95
Palica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95
Kateri so pogoji za uporabo palice? . . . . . . . . . . . . . . 96
Službeni pes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
Kateri so pogoji za uporabo službenega psa? . . . . . . . 98
Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih
sredstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
8
Kateri so pogoji za uporabo sredstev za prisilno
ustavljanje prevoznih sredstev? . . . . . . . . . . . . . . . . 100
Uporaba prisilnih sredstev proti množici. . . . . . . . . . 101
Uporaba vodnega curka, konjenice, posebnih
motornih vozil in plinskih ter drugih sredstev za
pasivizacijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
Kateri so pogoji za uporabo vodnega curka,
konjenice, posebnih motornih vozil in plinskih ter
drugih sredstev za pasivizacijo? . . . . . . . . . . . . . . . . 104
Strelno orožje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
Kateri so pogoji za uporabo strelnega orožja? . . . . . 106
Kakšen je postopek policista pri uporabi
strelnega orožja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
Kdaj sme policist voditi postopek z izvlečenim in
naperjenim orožjem? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
POLICIJSKA POOBLASTILA ZA VAROVANJE
DOLOČENIH OSEB IN OBJEKTOV. . . . . . . . . . . . . . . . . 108
POLICIJSKA POOBLASTILA NA VODAH . . . . . . . . . . . . 110
Preverjanje zastave plovila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
Ustavitev plovila. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
Pregled listin plovila, članov posadke in drugih
oseb na plovilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
Pregled in dokumentiranje območja pod vodno
gladino, vključno z dnom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113
Pregled in preiskava plovila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
Prekinitev potopa potapljača . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
Zasledovanje in zajetje plovila . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
9
Kdaj lahko policisti posežejo v informacijsko
zasebnost? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI . . . . . . . . . . . . . . . . 120
PRITOŽBE ZOPER DELO POLICISTOV . . . . . . . . . . . . . . 121
Reševanje pritožbe v pomiritvenem postopku pri
vodji policijske enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
Reševanje pritožbe na senatu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
SEZNAM ORGANIZACIJ, NA KATERE SE LAHKO
DRŽAVLJANI OBRNEJO PO POMOČ . . . . . . . . . . . . . . . 128
 

UVOD 

V vsaki demokratični družbi je policijsko delo urejeno z ustavnimi, zakonskimi in podzakonskimi normami, ki veljajo znotraj socialnega in kulturnega  okvira države. V takšni družbi mora policija prevzeti odgovornost za svoja dejanja.  Za čim večje sožitje med dolžnostmi in pravicami  državljanov na eni in delom policije na drugi strani  je zelo pomembno, da se državljani zavedajo svojih pravic. Poglavitno pravilo vsake demokratične  družbe je, da država nima pravice poseči v pravice  posameznika, dokler ne obstaja določena stopnja  verjetnosti, da je prekršil zakonsko določene družbene norme. Osnovno poslanstvo policije in z njim  povezano uspešno opravljanje nalog sta odvisna  od zgledne komunikacije med državljanom in policistom ter dobrega poznavanja dovoljenega praga  posegov v človekove pravice.  Dobro poznavanje policijskih pooblastil oziroma  pravic in dolžnosti je podlaga za strokovno in korektno izvajanje nalog. Pomembno pa je, da policistove dolžnosti poznajo tudi državljani in druge  osebe, s katerimi policisti izvajajo uradne postopke. To ni pomembno samo zato, da lahko državljani  12  uveljavljajo svoje pravice, če menijo, da policist  svojih nalog ni izvajal zakonito in strokovno, temveč tudi zato, da se državljani pri zakonitem izvajanju policijskih nalog ne bi upirali ali kakorkoli  drugače spodbujali ostrejšega policijskega ukrepanja. Tudi zato velja trditev, da »naj ne preživi  tista družba ali država, ki ne dopusti državljanom  védenja o represivnih organih in mejah zakonitega  ukrepanja«.  Na naslednjih straneh so odgovori na najpogostejša vprašanja, s katerimi se državljani srečujejo  v policijskih postopkih. Zavedati se je treba, da le  sodelovanje in poznavanje dolžnosti in pravic vodita  do manj konfliktnih situacij in boljšega razumevanja  poslanstva policije. 

POLICIJSKA POOBLASTILA 

Kaj so policijska pooblastila?  Policijska pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki omogočajo opravljanje policijskih nalog in s  katerimi se praviloma posega v človekove pravice  ali temeljne svoboščine ali druge pravice posameznika. Gre za ukrepe, ki jih je družba (zakonodaja13  lec) zaupala policiji oziroma policistom, da lahko  učinkovito izvajajo svoje naloge. Državljani takšnih  ukrepov ne smejo izvajati, saj bi s tem storili kaznivo dejanje. Izvajanje vsakega policijskega pooblastila pomeni poseg v določeno človekovo pravico  ali temeljno svoboščino. Vsak se mora pokoriti zakoniti policistovi zahtevi. Za policiste pomenijo policijska pooblastila posebne pravice in dolžnosti za  učinkovito in uspešno izvajanje policijskih nalog.  Policisti morajo tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja in opravljati druge policijske naloge, če so zaradi nezakonitega dejanja ali  splošne nevarnosti neposredno ogroženi življenje,  zdravje, osebna varnost ali premoženje.  Katera so splošna pooblastila policistov?  Pri opravljanju nalog smejo policisti na podlagi  Zakona o nalogah in pooblastilih policije:  – zbirati obvestila,  – vabiti,  – opozarjati,  – ukazovati,  – ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacijski postopek,  – iskati osebe,  14  – izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo,  – izvajati prepoznavo oseb po fotografijah,  – izdelovati fotorobote,  – izvajati poligrafski postopek,  – postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami,  – uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za  zveze ali druga sredstva,  – opravljati varnostne preglede,  – opravljati preglede oseb,  – vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore,  – zasegati predmete,  – opravljati protiteroristične preglede,  – začasno omejevati gibanje oseb,  – privesti osebe,  – prepovedati približevanje določeni osebi, kraju  ali območju,  – prepovedati udeležbo na športnih prireditvah,  – prekiniti potovanje,  – pridržati osebe,  – uporabljati prisilna sredstva,  – varnostno preverjati osebe,  – izvajati akreditacijski postopek,  – izvajati policijska pooblastila na vodah,  – zbirati in obdelovati podatke in  – izvajati druga policijska pooblastila, določena v  zakonih.  15  Kje so policijska pooblastila zapisana?  Policijska pooblastila morajo biti zapisana v zakonu. Samo zakon (ne pa tudi pravni akti nižje veljave) lahko določa, v katerih primerih sme policist  poseči v ustavno zagotovljene človekove pravice  in temeljne svoboščine. Poleg Zakona o nalogah in  pooblastilih policistov, ki ureja splošna policijska  pooblastila, je znaten del pooblastil naveden tudi  v drugih zakonih kot npr. v Zakonu o kazenskem  postopku (pooblastila policistov pri preiskovanju  kaznivih dejanj), Zakonu o prekrških (pooblastila  policistov pri obravnavanju storilcev prekrškov),  Zakonu o pravilih cestnega prometa (pooblastila v  cestnem prometu) itd.  Kakšne so dolžnosti osebe v policijskem postopku?  Policijski postopek je vsako dejanje policista zaradi  opravljanja policijskih nalog.  Dobro je vedeti, da so pooblastila policistov  med nastajanjem tega gradiva določena v kar  29 zakonih, ki se nanašajo na vsa področja dela  policije.  16  Oseba, zoper katero policist izvaja naloge, pooblastila ali druga uradna dejanja, določena v zakonih, ali druga oseba, ki je navzoča na kraju, mora  upoštevati odredbe, ukaze, navodila ali zahteve  policista, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in  nemoteno izvedbo policijskega postopka.  Kakšne pravice ima oseba v policijskem postopku?  Pravice, ki jih ima oseba v policijskem postopku,  so tesno povezane z vrsto naloge, ki jo policist v  konkretnem primeru opravlja. V vseh primerih velja, da morajo policisti spoštovati splošna načela  opravljanja policijskih nalog:  – načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin,  Dobro je vedeti, da policisti pri opravljanju  policijskih nalog ocenjujejo, katere odločitve,  policijska pooblastila ali uradna dejanja bodo  za učinkovito preprečevanje in odpravljanje  nevarnosti izvedli glede na dejstva in okoliščine, ki so jim bile znane v trenutku ocenjevanja.  17  – načelo enake obravnave,  – načelo zakonitosti,  – načelo sorazmernosti in  – načelo strokovnosti in integritete.  To pomeni, da morajo policisti pri opravljanju policijskih nalog spoštovati in varovati človekove  pravice in temeljne svoboščine, posebej obzirno  ravnati z ranljivimi skupinami oseb (žrtve, invalidi, otroci, mladoletniki, starejši, ...), pri čemer ne  smejo povzročati, spodbujati ali dopuščati mučenja  ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega  ravnanja ali kaznovanja. Skrbeti morajo za enako  obravnavo in enako varstvo pravic, uporabljati  policijska pooblastila v skladu s predpisi in pravili  stroke ter pooblastila za izvedbo policijske naloge  uporabljati z najmanjšimi škodljivimi posledicami  le za nujno potreben čas.  Oseba v policijskem postopku ima pravico do:  – seznanitve z razlogi postopka,  – opozorila o prostovoljnosti pri zbiranju obvestil  in o zagotavljanju anonimnosti v skladu z zakonskimi določili,  – izdaje potrdila, če je policijski postopek (začasna omejitev gibanja) trajal dlje kot eno uro, in  – seznanitve z identifikacijskimi podatki policista,  18  ki izvaja policijska pooblastila in nazivom policijske enote, v katero je razporejen.  Poleg navedenih pravic ima oseba v policijskem postopku glede na vrsto pooblastila, ki ga izvaja policist, tudi druge posebej določene pravice, ki so v nadaljevanju opredeljene pri posameznem pooblastilu.  Ali se mora policist, ki vodi postopek z državljanom, predstaviti?  Policist, ki opravlja naloge v uniformi, mora osebi, zoper katero je izvajal policijska pooblastila,  na njeno zahtevo na kraju povedati svoje ime in  priimek, lahko pa tudi identifikacijsko številko ter  policijsko enoto, v katero je razporejen.  Kadar policist opravlja naloge v civilni obleki, se  mora pred policijskim postopkom izkazati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se  mora ustno predstaviti kot policist. Takoj, ko je možno, se mora izkazati s službeno izkaznico. Samo  takšna predhodna predstavitev daje policistu pravico, da začne z izvajanjem policijskih pooblastil,  hkrati pa osebi, ki jo obravnava v postopku, jasno  naznani, da gre za uradni policijski postopek, ki ga  izvaja upravičena oseba.  19  Ali je policist, ki ima postopek z državljanom,  lahko zamaskiran?  V policijskih postopkih, v katerih se vnaprej pričakuje velika nevarnost za policiste, smejo določeni  policijski vodje odrediti, da policisti med opravljanjem policijskih nalog izjemoma uporabijo maskirna pokrivala za prikritje svoje prepoznavnosti. V teh  primerih se jim ni treba predstaviti državljanom.  Ali mora policist sprejeti prijavo?  Policist mora sprejeti prijavo kaznivega dejanja,  zaradi katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. Če se kaznivo dejanje preganja na predlog  oškodovanca, ga mora pred sprejemom prijave seznaniti z zakonsko zahtevo za podajo predloga za  pregon. Ob sprejemu prijave kaznivega dejanja policist prijavitelja opozori na posledice krive ovadbe.  Če se kaznivo dejanje preganja na zasebno tožbo,  policist prijavitelja napoti na pristojno sodišče.  Policisti morajo sprejeti tudi prijavo prekrška in  uvesti postopek o prekršku ali prijavo odstopiti pristojnemu prekrškovnemu organu.  20 

ZBIRANJE OBVESTIL 

Zbiranje obvestil je pooblastilo, opredeljeno v več  različnih predpisih. Namen tega pooblastila je zbiranje informacij, ki so pomembne za uspešno opravljane policijskih nalog. Policist lahko zbira obvestila od kogar koli ne glede na kraj in čas.  Osebe pri tem sodelujejo prostovoljno. Osebe imajo  pravico do anonimnosti, razen kadar policisti zbirajo obvestila pri preiskovanju kaznivih dejanj in  prekrškov.  Dobro je vedeti, da morajo policisti, kadar izvajajo policijska pooblastila proti otroku, o  tem obvestiti starše ali skrbnika, če se to zahteva zaradi koristi otroka, vselej pa, ko so bila  zoper njega uporabljena prisilna sredstva. Ko  policisti izvajajo policijska pooblastila proti  mladoletniku, ga seznanijo s pravico do obveščanja staršev ali skrbnika, starše ali skrbnika  pa obvestijo vselej, ko so bila zoper mladoletnika uporabljena prisilna sredstva ali je bilo  odrejeno pridržanje.  21  Ali policist lahko zaslišuje?  Če obstajajo razlogi za sum, da je bilo strojeno  kaznivo dejanje, sme policist zbirati obvestila,  osumljenca kaznivega dejanja pa tudi zaslišati. V  takem primeru mora biti osumljenec pred izvedbo  zaslišanja seznanjen s tem, katerega kaznivega dejanja ga sumijo in kaj je podlaga za sum. Poučiti ga  mora, da mu ni treba ničesar izjaviti ali odgovarjati  na vprašanja, če pa se bo zagovarjal, se mu ni treba  izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati  krivdo. Osumljenec ima pravico do zagovornika, ki  si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri zaslišanju. Seznanjen mora biti s tem, da se lahko vse,  kar bo izpovedal, na sojenju uporabi zoper njega.  O zaslišanju se napiše zapisnik, ki se lahko uporabi kot dokaz v kazenskem postopku na sodišču.  Zaslišanje se lahko posname z napravo za zvočno in  slikovno snemanje. 

VABLJENJE 
Policisti lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi  lahko dale koristne podatke za opravljanje policijskih nalog, ali osebe, katerih navzočnost je nujno  22  potrebna za izvedbo drugega policijskega pooblastila. Izjemoma smejo vabiti tudi osebe, ki bi lahko  dale koristne podatke za preverjanje strokovnosti  izvedenih policijskih nalog oziroma pooblastil, notranje varnosti ali integritete delavcev policije.  Med obravnavo kaznivega dejanja lahko policisti v  skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, vabijo osebe, od katerih zbirajo obvestila v  zvezi s kaznivim dejanjem. V vabilu mora biti navedeno, zakaj so vabljene.  Osebe, ki so osumljene kaznivega dejanja, policisti  na zaslišanje vabijo s pisnim vabilom.  Ali se moramo odzvati na policistovo vabilo?  Ali se lahko opravičimo?  Policisti lahko osebo, ki se ne odzove vabilu in ne  opraviči izostanka, v uradne prostore privedejo  prisilno, vendar le v primeru, ko je bila vabljena zaradi izvedbe drugega policijskega pooblastila (npr.  pooblastilo za fotografiranje in jemanje prstnih  odtisov ter brisa ustne sluznice) in je bila v pisnem  vabilu na to opozorjena.  23 
OPOZORILO 
Policisti opozarjajo fizične in pravne osebe ter državne organe na okoliščine, ravnanja ali opustitev  ravnanj, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale javni red,  življenje, osebno varnost ali premoženje.  Okoliščine so splošne nevarnosti, kot so posledice  naravnih nesreč, ravnanja pa so posledica dejanja  ali opustitve dejanj ljudi.  Policisti opozarjajo v primerih, ko ljudje ne ravnajo  dovolj samozaščitno (npr. odklenjena osebna vozila,  puščanje osebnih predmetov na vidnih mestih v vozilu, odkrito nošenje vrednejših predmetov ipd.) ali pa  opozarjajo na različne nevarnosti (igra otrok v bližini  cest, zadrževanje na prepovedanih območjih ipd.).  Policisti opozarjajo tudi na splošno nevarnost ob  naravnih nesrečah in ob požarih v sušnem obdobju,  svetujejo glede varne hoje v gorah, svarijo pred  utopitvami, nevarnostmi na cestah ipd.  Policisti opozarjajo ustno, pisno, z uporabo tehničnih sredstev ali preko medijev.  V navedenih primerih se opozorilo izreka z namenom preprečevanja, saj do posledice še ni prišlo.  24  Namen policistovega opozorila je predvsem ta,  da do škodljivih posledic sploh ne pride. Lahko bi  dejali, da policist pri opozarjanju osebi z nasvetom  priskoči na pomoč. 
OPOZORILO ZA STORJENI PREKRŠEK
Policist ima na podlagi Zakona o prekrških možnost, da storilcu prekrška za že storjeni prekršek  namesto izreka sankcije izreče opozorilo.  Glede izreka predpisuje naslednja pogoja, ki morata obstajati sočasno:  – storjeni prekršek mora biti neznatnega pomena  (storjen je v takih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne  bo nastala škodljiva posledica ali je ta neznatna),  – policistova ocena, da je glede na pomen dejanja  opozorilo zadostni ukrep.  Ali smemo od policista zahtevati, da nam namesto globe izreče zgolj opozorilo?  Ocena zakonskih pogojev za izrek opozorila je prepuščena presoji policista, ki vodi postopek o pre25  kršku, saj opozorilo ni pravica storilca prekrška.  Policist mora v celoti ugotoviti okoliščine prekrška  in njegove posledice ter oceniti, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.  V katerih primerih se policist lahko odloči, da  bo storilcu izrekel opozorilo?  Primeri so:  – voznik motornega vozila med vožnjo pri sebi  nima vozniškega dovoljenja, policist pa je ugotovil, da voznik sicer ni kršitelj cestnoprometnih  predpisov,  – voznik motornega vozila vozi s prižganimi meglenkami ob zmanjšani vidljivosti, ki sicer presega 50 metrov, voznik pa objektivno ni mogel  natančno oceniti vidljivosti ali  – oseba nima veljavne osebne izkaznice, policist  pa je njeno identiteto ugotovil na drug način,  oseba pa tudi sicer ni kršitelj. 
UKAZ
  Z ukazom sme policist fizičnim in pravnim osebam  ter državnim organom dati navodila in zahtevati  od njih ravnanja ali opustitev ravnanj, od katerih  26  je neposredno odvisno uspešno opravljanje policijskih nalog. Policist ukazuje neposredno ustno,  z uporabo tehničnih sredstev (megafon, trak z  napisom »STOP POLICIJA«, table z zapisanim opozorilom ali ukazom, sredstva in znaki, ki jih policist uporablja pri urejanju in nadzoru cestnega  prometa itd.) ali na drug primeren način (znaki, ki  jih policist daje s položajem telesa udeležencem v  cestnem prometu, in drugi znaki, ki se uporabljajo  kot splošno znani v posameznih dejavnostih: železniški promet, letalski promet, potapljanje itd.).  Policistov ukaz mora biti jasen, kratek in nedvoumno izražen. Ob izreku ukaza policist poleg razloga  navede tudi ukrepe, ki bodo izvedeni ob neupoštevanju ukaza.  Primer zakonitega ukaza med vzdrževanjem javnega  reda ob množični kršitvi: policist ob interveniranju  ukaže kršiteljem, da naj prenehajo s kršenjem javnega reda (pretepanjem, razgrajanjem ipd.) in jih  Dobro je vedeti, da lahko policist proti osebi,  ki se ne podredi njegovemu zakonitemu ukazu,  uporabi hujši ukrep, vključujoč prisilna sredstva.  27  hkrati opozori, da bo v nasprotnem primeru zoper  njih uporabil zakonita prisilna sredstva. Če policist  z ukazom ne uspe vzpostaviti javnega reda, lahko  uporabi prisilna sredstva. 
UGOTAVLJANJE IDENTITETE
Ugotavljanje identitete je pooblastilo, s katerim  policist ugotavlja, ali je oseba v postopku resnično  oseba, za katero se predstavlja, hkrati pa policist  ugotovi tudi osebne podatke osebe v postopku.  Kdaj lahko policist ugotavlja identiteto osebe?  Zakon o nalogah in pooblastilih policije natančno določa pogoje za ugotavljanje identitete. To  pooblastilo se uporablja tako pri represivnem kot  preventivnem delovanju policije. Policisti smejo  ugotavljati identiteto sebe, ki:  – jo je treba privesti ali pridržati;  – vstopa v območje, na kraj, v prostor, objekt ali  okoliš, kjer je gibanje prepovedano ali omejeno,  ali se tam nahaja;  – je na območju, v kraju ali objektu, kjer se izvajajo  ukrepi za iskanje ali izsleditev storilca kaznivega  dejanja ali prekrška ali predmetov in sledi, ki so  28  pomembni za kazenski postopek ali postopek o  prekršku;  – z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na  določenem kraju ali ob določenem času vzbuja  sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo  dejanje ali prekršek;  – je po opisu podobna iskani osebi;  – z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na  določenem kraju ali v določenem času vzbuja  sum, da je otrok ali mladoletnik na begu od doma  ali iz vzgojno-varstvene ustanove ali se je izgubil;  – je očitno nebogljena in je ugotavljanje identitete nujno za zagotovitev pomoči;  – bi lahko dala koristne podatke za opravljanje policijskih nalog.  Policisti smejo ugotavljati identiteto osebe in posredovati njene podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb državnih organov ter nosilcev  javnih pooblastil, če je to nujno za izvajanje pooblastil teh uradnih oseb ali za zagotavljanje njihove varnosti. Prav tako smejo policisti izvesti to pooblastilo tudi na upravičeno zahtevo državljana, ki  izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo,  telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja  ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže  29  pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi  ali državnimi organi.  Kdaj je oseba policistu sumljiva?  Oseba je policistu sumljiva, ko s svojim obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem  kraju ali ob določenem času (navzočnost na javnih  krajih, kjer je gibanje dovoljeno pod določenimi  pogoji, v okolišu varovanih objektov ali na drugih krajih, zlasti kjer je večja dnevna, občasna ali  trenutna migracija ljudi oziroma na javnem prevoznem sredstvu, če gre za varnostno tvegana območja) vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila  kaznivo dejanje ali prekršek.  Poleg policistove ocene, da gre za obstoj sumljivih  okoliščin, je pomembno, da oseba vzbuja sum, da  bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali  prekršek. Za izvajanje pooblastila ne zadošča le  obnašanje, ravnanje ali zadrževanje na določenem  kraju ali ob določenem času.  Sumljiva oseba je tista oseba, ki na primer:  – na policistov zakoniti ukaz noče počakati, beži  ali se skriva,  30  – se zadržuje na kraju ali v objektu, kjer je zadrževanje prepovedano,  – sprašuje o varovanih osebah ali objektih ali se na  drug način zanima zanje,  – je zalotena v bližini kraja storitve kaznivega dejanja ali prekrška,  – je podobna iskani osebi.  Kdaj lahko od policista zahtevamo, da ugotovi  identiteto druge osebe?  Upravičeno zahtevo za ugotavljanje identitete druge osebe lahko izrazi tudi posameznik, ki za uveljavljanje svojih zakonitih pravic potrebuje osebne  podatke osebe (npr. udeleženca v prometni nesreči). Če policist ugotovi, da je zahteva upravičena,  izvede postopek ugotavljanja identitete. Podatke  policist posreduje osebi le na njeno pisno zahtevo,  v kateri izrazi zakoniti pravni interes (npr. pisni  vlogi za pridobitev osebnih podatkov priloži potrdilo o vloženi odškodninski tožbi).  S katerimi dokumenti lahko oseba dokazuje  svojo identiteto?  Veljavni zakon o osebni izkaznici od državljana ne  zahteva, da ob polnoletnosti pridobi osebno iz31  kaznico niti da jo nosi s seboj. Zahteva pa, da ima  državljan pri sebi uradni identifikacijski dokument,  ki ga je izdal državni organ. Na njem morajo biti  navedeni točni osebni podatki, imeti pa mora tudi  fotografijo, ki izkazuje imetnikovo podobo (potni  list, vozniško dovoljenje ipd.).  Tak dokument mora oseba na zahtevo policista izročiti na vpogled.  Kaj stori policist, če oseba pri sebi nima identifikacijskega dokumenta?  Če policisti dvomijo o pristnosti javne listine ali če  je oseba nima pri sebi ali identitete ni možno z gotovostjo ugotoviti, smejo policisti ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverjajo podatke  o identiteti s pomočjo podatkov iz uradnih evidenc,  drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem  kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je varen  in razumen.  Kako ravna policist, če ne more ugotoviti identitete?  Če policist ne more ugotoviti identitete osebe na  zgoraj opisane načine, jo lahko privede v policij32  ske prostore in izvede identifikacijski postopek. Ta  zajema preverjanje podatkov v evidencah policije,  upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za  pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, primerjavo prstnih odtisov in odtisov dlani,  fotografije in osebnega opisa osebe, brisa ustne  sluznice ter druga operativna in kriminalističnotehnična opravila. Fotografija in osebni opis se  lahko tudi objavita.  Kdaj sme policist osebi odvzeti prsne odtise,  odtise dlani in bris ustne sluznice?  Policist sme med opisanim identifikacijskim postopkom osebi odvzeti prsne odtise in bris ustne  sluznice tudi v primeru obstoja razlogov za sum,  da je storila kaznivo dejanje, za katero se storilec  preganja po uradni dolžnosti. Če je treba ugotoviti,  čigavi so prstni odtisi ali biološke sledi na posameznih predmetih, sme policija jemati prstne odtise  in brise ustne sluznice oseb, za katere je verjetno,  da so utegnile priti v dotik z njimi.  Za celovito razumevanje policijskega pooblastila  ugotavljanja identitete je priporočljivo poznavanje  določil o privedbi, ki so navedena v nadaljevanju.  33  ISKANJE OSEB  Policisti iščejo osebe, ki so pogrešane in za katere  je glede na okoliščine mogoče domnevati, da potrebujejo pomoč, ter druge osebe, če tako določajo  drugi zakoni (pobegli zaporniki, pobegli osumljenci  kaznivih dejanj, osebe, ki jih iščejo sodišča, ipd.).  Dobro je vedeti, da policist pri ugotavljanju  identitete lahko zahteva, da mu oseba izroči  na vpogled osebno izkaznico ali drug uradni  identifikacijski dokument, na podlagi katerega  bo neposredno ugotovil njeno identiteto. Če  oseba pri sebi nima takega dokumenta ali ga  noče izročiti policistu, stori prekršek.  Dobro je vedeti, da ne gre odlašati s prijavo  pogrešane osebe, saj policisti po prijavi in ob  upoštevanju okoliščin pogrešitve takoj pričnejo z izvajanjem policijskih nalog za izsleditev  osebe ne glede na to, koliko časa je oseba pogrešana.  34 
PREPOZNAVA OSEB PO FOTOGRAFIJAH 
Policisti smejo za odkritje storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali ugotovitev identitete neznane  osebe opraviti prepoznavo oseb po fotografijah.  Osebo, ki bo opravila prepoznavo, najprej pozovejo, da opiše in navede fizične znake, po katerih se  oseba, ki jo bo prepoznavala, razlikuje od drugih  oseb. Zatem ji pokažejo 12 fotografij, izmed katerih oseba izloči prepoznano osebo.  Oseba, ki prepoznava osebo, mora varovati osebne  podatke, ki jih je izvedela pri prepoznavi. 
IZDELAVA FOTOROBOTA 
Policisti lahko zaradi odkrivanja storilca kaznivega  dejanja ali prekrška ter zaradi ugotavljanja identitete neznane osebe na podlagi informacij, ki jim jih  posredujejo občani, izdelajo fotorobota. Fotorobot  je ročno ali računalniško sestavljena slika neznane osebe ali storilca, ki se sme objaviti na spletni  strani policije, v sredstvih javnega obveščanja ali  na drug primeren način.  35 
POLIGRAFSKI POSTOPEK
  Poligraf je naprava, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati. Javnost ga pogosto imenuje detektor laži. Poligraf ob postavljanju vprašanj zapisuje  različne fiziološke odzive osebe, ki jih ta praviloma  ne more zavestno obvladovati (krvni pritisk, srčni  utrip, električna prevodnost kože, razmerje vdih – izdih, volumen krvi v prstu, drhtenje telesa ipd.).  Policisti smejo uporabiti to pooblastilo kot pripomoček pri preiskovanju kaznivih dejanj.  Ali lahko policist opravi poligrafsko testiranje  brez naše privolitve?  Policist lahko izvede poligrafski postopek le s pisnim soglasjem osebe, rezultatov poligrafskega  postopka pa ni mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku (so zgolj zbrana obvestila, ki  usmerjajo nadaljnjo kriminalistično preiskavo). 
CESTNA ZAPORA Z BLOKADNO TOČKO
Policisti smejo postaviti cestno zaporo z blokadno  točko zaradi popolne ali selektivne kontrole vozil in  36  oseb ob storitvi hujših kaznivih dejanj z namenom  prijetja storilcev teh dejanj, ki so s kraja kaznivega  dejanja pobegnili, in za izsleditev odnesenih predmetov (npr. po oboroženem ropu, ko so storilci  zapustili kraj dejanja z vozilom v znani ali neznani  smeri). Prav tako smejo policisti vzpostaviti cestno  zaporo z blokadno točko tudi v drugih primerih, ko  je treba odvrniti veliko nevarnost, preprečiti hujše  kršitve javnega reda, zagotoviti varnost cestnega  prometa ali državne meje.  Ali smejo policisti na blokadni točki ustavljati  vozila v neprebojnih jopičih in z naperjenim  orožjem?  Policisti smejo pri izvajanju nalog na blokadni točki  uporabljati zaščitna sredstva in pripravljeno orožje  za strel, če pričakujejo neposreden napad na njihovo življenje ali telo. Zavedati se je treba, da gre  pri iskanju storilcev hudih kaznivih dejanj pogosto  za osebe, ki so oborožene, nevarne in brezkompromisne. Zato predstavlja postopek policista na  blokadni točki veliko varnostno tveganje, ki ga je  mogoče obvladovati le na tak način.  37 
UPORABA TUJEGA PREVOZNEGA SREDSTVA,  SREDSTVA ZA ZVEZO ALI DRUGEGA SREDSTVA 
Policisti smejo uporabiti najbližje dosegljivo prevozno sredstvo ali sredstvo za zvezo oziroma kakšno  drugo sredstvo, ko morajo:  – prijeti storilca kaznivega dejanja,  – prepeljati v najbližji zdravstveni zavod osebo, ki  potrebuje nujno zdravniško pomoč, ali  – opraviti drugo nujno policijsko nalogo,  če tega ne morejo storiti drugače.  Ko policisti opravljajo policijske naloge na javnih  prevoznih sredstvih, imajo pravico do brezplačnega prevoza s temi sredstvi in pravice iz obveznega  zavarovanja potnikov v javnem prometu.  Ali moramo policistu prepustiti oziroma mu  predati svoje vozilo, če to zahteva?  Posameznik mora na zahtevo policista predati svoje  vozilo, saj gre za zakonsko določeno pooblastilo, ki  ga policisti uporabijo le izjemoma ob izvajanju nujnih policijskih nalog. Glede na okoliščine obravnavanega dogodka neupoštevanje policistove zahteve  predstavlja storitev prekrška ali kaznivega dejanja.  38 
VARNOSTNI PREGLED
  Če policisti v postopku z osebo pričakujejo njen  napad ali samopoškodbo, smejo opraviti varnostni  pregled osebe. Pri tem so pomembne varnostne  okoliščine kot npr. obnašanje osebe, kraj postopka, čas postopka, število policistov, število oseb,  opaženi nevarni predmeti, obnašanje osebe v preteklih policijskih postopkih itd. Namen varnostnega pregleda je zagotoviti varnost policistov, osebe  v policijskem postopku ali drugih oseb. Varnostni  pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer policisti ugotavljajo,  ali je oseba oborožena in ali ima pri sebi druge nevarne predmete ali snovi, s katerimi lahko poškoduje sebe, policista ali drugo osebo.  Pri varnostnem pregledu osebe policisti z rokami  pretipajo njena oblačila, rokavice, pokrivalo in lase  Dobro je vedeti, da ima lastnik uporabljenega  sredstva pravico do povračila stroškov in morebitne premoženjske škode, ki bi mu bila povzročena z uporabo njegovega sredstva.  39  ter pregledajo obutev, in sicer v obsegu, ki omogoča najdbo nevarnega predmeta, orožja ali snovi.  Varnostni pregled praviloma opravljata dva policista. En policist izvaja varnostni pregled, drugi  pa varuje postopek. Zakon določa, da mora varnostni pregled opraviti oseba istega spola, razen  če varnostnega pregleda ni mogoče odložiti. Pri  varnostnem pregledu smejo policisti uporabljati  tehnična sredstva ali službenega psa za iskanje  eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev ali snovi.  Pri varnostnem pregledu stvari policisti pregledajo  predmete, ki jih ima oseba pri sebi in v katerih bi  lahko bilo skrito orožje ali drugi nevarni predmeti  ali snovi.  Policisti smejo varnostno pregledati tudi prevozno  sredstvo, ki je v neposredni bližini in dostopno osebi, ki jo varnostno pregledujejo. Pri tem policisti  pregledajo njegovo notranjost, prtljažnik in druge  prostore za prtljago ali opremo vozila. Pri tem ne  smejo pregledovati skritih delov vozila. Za skriti del  vozila šteje del vozila, za pregled katerega je treba  uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode  (razstavljanje, rezanje, lomljenje ali druga podobna opravila).  40  Podrobnejši varnostni pregled  Če je osebi odvzeta prostost in je nameščena v prostor za pridržanje, policisti pred tem opravijo podrobnejši varnostni pregled osebe. Pri tem natančneje pretipajo in pregledajo predvsem notranjost  obuval, žepe, notranje dele in prikrita mesta oblačil  ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom,  vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete  ali snovi. Če je potrebno, smejo zahtevati, da oseba  posamezna vrhnja oblačila sleče, da jih podrobneje  pregledajo. Pri tem policisti natančno preverijo tudi  vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi.  Dobro je vedeti, da sme policist pri podrobnejšem varnostnem pregledu od osebe zahtevati,  da postopoma sleče posamezna vrhnja oblačila, če zaradi specifičnosti oblačil z otipom ni  mogoče zaznati oziroma odkriti orožja, nevarnih predmetov ali snovi, ki bi jih oseba lahko  imela v vrhnjih ali spodnjih delih oblačil. Pri  tem od osebe ne sme zahtevati, da sleče tudi  spodnje perilo.  41  Če policisti pri varnostnem pregledu otipajo oziroma odkrijejo orožje, nevaren predmet ali snov,  ga ne glede na mesto najdbe osebi odvzamejo.  Po končanju policijskega postopka ji predmete  vrnejo, razen če najdejo orožje, nevaren predmet  ali snov, ki mora biti zasežena po zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja postopek o  prekrških, ali po drugem zakonu. V takih primerih  policisti po varnostnem pregledu nadaljujejo postopek po teh predpisih. 
PREGLED OSEBE
Če policisti neposredno zaznajo, da bi lahko imela  oseba pri sebi predmete (npr. prepovedane droge,  orožje, nevarni predmeti na javnih zbiranjih), ki jih  je skladno z zakonom treba zaseči, smejo z namenom zasega teh predmetov opraviti pregled osebe.  Pri tem je pomembno, da policisti osebo zalotijo pri  posesti takega predmeta, izvedba pregleda pa je  teritorialno omejena na mesto, kamor naj bi oseba  predmet skrila. Pri pregledu policisti z rokami pretipajo oblačila osebe in pregledajo vsebino stvari,  ki jih ima oseba pri sebi. Policisti pri pregledu stvari  ne smejo s silo odpirati zaprtih predmetov.  42  Ali moramo na zahtevo policista izročiti prepovedane predmete?  Pred začetkom pregleda policisti ukažejo osebi, naj  sama izroči predmete, razen če bi to lahko ogrozilo  varnost ljudi ali premoženja. Oseba mora predmete izročiti, sicer policist stopnjuje svoje ukrepanje  tako, da opravi pregled osebe.  Pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če s pregledom ni mogoče odlašati.   Če se oseba nahaja v ali ob vozilu in so policisti  neposredno zaznali, da so bili predmeti skriti ali  odvrženi v vozilo ali se nahajajo v vozilu, smejo  pregledati tudi notranjost vozila, razen njegovih  skritih delov.  Če policisti med pregledom najdejo predmet, ki  mora biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekršku, ali na podlagi drugega zakona, policisti nadaljujejo postopek po teh predpisih.  43  Dobro je vedeti, da lahko policisti:  – opravijo osebno ali hišno preiskavo, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek, in je verjetno, da bodo med preiskavo  našli sledove in predmete, ki so pomembni  za kazenski oziroma prekrškovni postopek.  Preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo;  – opravijo pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage, če obstajajo razlogi za sum,  da je bilo strojeno kaznivo dejanje, za katero  se storilec preganja po uradni dolžnosti;  – v cestnem prometu pregledajo vozilo, kar  zajema vizualni pregled notranjosti vozila,  vključno s prtljažnim delom (odpiranje vrat  prtljažnega prostora), in pregled motornega dela vozila (odpiranje pokrova motorja),  opreme in naprav (preverjanje tehnične brezhibnosti določenih sestavnih delov vozila, na  primer pregled delovanja delovne in parkirne  zavore, pregled luči, zadrževalnega sistema  in drugih naprav, ki so sestavni del vozila) ter  tovora, pri čemer mora voznik sodelovati;  44 
OSEBNA PREISKAVA 
Osebna preiskava je preiskovalno opravilo, ki se  sme opraviti, če obstajajo utemeljeni razlogi za  sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje,  in je verjetno, da se bodo pri preiskavi našli sledovi  in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.  Mednje sodijo zlasti predmeti, ki so bili namenjeni  ali uporabljeni za storitev kaznivega dejanja ali so  bili pridobljeni ali so nastali s kaznivim dejanjem.  Osebna preiskava se sme opraviti na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča, v izjemnih primerih  pa tudi brez nje. Za obe preiskavi (z odredbo sodišča  – na podlagi predpisov, ki urejajo nadzor državne meje, opravijo kontrolo oseb, prevoznih sredstev in stvari na mejnem prehodu  ali v notranjosti, če obstaja utemeljena  verjetnost, da naj bi oseba prestopila notranjo mejo, in obstaja sum, da ima oseba pri  sebi ali v prevoznem sredstvu prepovedane  predmete ali stvari, ponarejene listine, ali  če obstaja sum, da se v prevoznem sredstvu  skrivajo druge osebe. Taka kontrola zajema  tudi pregled skritih delov vozila.  45  ali brez nje) velja, da lahko osebno preiskavo ženske opravi le ženska in da morata biti pri preiskavi  ženske prisotni priči ženskega spola, medtem ko so  drugi formalni pogoji enaki kot pri hišni preiskavi.  Osebna preiskava brez odredbe sodišča  Brez odredbe sodišča lahko policisti opravijo osebno  preiskavo, ko obstajajo osnovni pogoji za izvedbo  osebne in hišne preiskave, kakor jih določa Zakon o  kazenskem postopku (utemeljeni razlogi za sum, da  je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje,  in verjetnost, da se bodo pri preiskavi našli sledovi  in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek),  in ko izvršujejo sklep o privedbi ali ko komu odvzamejo prostost, obstajati pa mora tudi sum, da ima  ta oseba pri sebi orožje za napad ali da bo odvrgla,  skrila ali uničila predmete, ki ji jih je treba predložiti  kot dokaz v kazenskem postopku. Za osebno preiskavo brez odredbe sodišča zato ne zadošča zgolj  verjetnost, da bo pri preiskavi najden predmet,  pomemben za kazenski postopek, temveč morajo  okoliščine primera utemeljevati nevarnost, da bo  tisti, zoper katerega policija izvršuje sklep o privedbi ali ga aretira, take predmete odvrgel, skril ali  uničil. Sum uničenja dokazov je torej tisti, ki izraža  bistvo in izjemnost osebne preiskave brez odredbe  46  in jo loči od preiskave s predhodno odredbo sodišča.  Osebna preiskava brez odredbe se lahko opravi tudi  brez navzočnosti dveh polnoletnih prič, če ju ni mogoče pravočasno zagotoviti in je odlašanje nevarno. 
VSTOP V TUJE STANOVANJE
  Ustava Republike Slovenije zagotavlja nedotakljivost stanovanja. Vanj se lahko vstopi in se ga preišče le na podlagi sodne odredbe in le izjemoma brez  nje v primerih, ki so določeni z zakonom. Ustava s  tem ne varuje stanovanja kot takega, ampak varuje  zasebnost posameznika.  Vstop v tuje stanovanje in druge prostore  Za stanovanje štejejo prostori za stalno ali začasno bivanje, pa tudi stranski prostori, kot so klet,  podstrešje ali delavnica. Za stanovanje šteje tudi  prikolica za kampiranje, bivalni prostor avtodoma,  šotor ipd. Drugi prostori so prostori podjetij ali  drugih pravnih oseb in ograjeni zasebni prostori, ki  niso namenjeni javnosti.  Policisti smejo brez naloga sodišča vstopiti v tuje  stanovanje in druge prostore:  47  – če imetnik stanovanja to dovoli,  – če kdo kliče na pomoč,  – če je to potrebno za preprečitev samomora,  – če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru, ali  – v drugih primerih, če je to nujno za zavarovanje  ljudi ali premoženja.  Na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, pa  tudi:  – če je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je  bil zasačen pri dejanju, ali  – če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru  kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega državnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je  zaradi pregona tja zatekel.  Vstopa v stanovanje in druge prostore ne smemo  enačiti s preiskavo. Vstop ni preiskovalno dejanje,  Zakon o kazenskem postopku pa ga obravnava v  okviru hišne preiskave, saj je z njim tesno povezan.  V čem se vstop v stanovanje razlikuje od hišne  preiskave?  Pri vstopu v stanovanje policist nikoli ne preiskuje stanovanja ali drugih prostorov. V stanovanje  48  sme le vstopiti in prostore vizualno pregledati.  Pomembna razlika je tudi ta, da policist za vstop v  stanovanje ne potrebuje odredbe sodišča, kar je pri  opravljanju hišne preiskave pravilo.  HIŠNA PREISKAVA  Izraz »hišna preiskava« je terminološko preozek,  vendar ga uporabljata tako Zakon o kazenskem postopku kot Zakon o prekrških. Ko govorimo o hišni  preiskavi, preiskava ne zajema le »hiše«, temveč  tudi druge prostore. Torej gre za preiskavo stanovanja in drugih prostorov. V nadaljevanju bomo  uporabljali zakonski termin.  Policist pri izvajanju hišne preiskave nedvomno posega v ustavno zaščiteno pravico do nedotakljivosti  stanovanja. Hišna preiskava je procesno opravilo, s  katerim policist pridobi materialne dokaze o storjenem kaznivem dejanju ali prekršku.  Zakon o kazenskem postopku določa pogoje in razloge za hišno preiskavo na podlagi odredbe sodišča in brez odredbe. Zakon o prekrških ne dopušča  hišne preiskave brez odredbe, njeno izvajanje v  postopku o prekršku pa veže na določila Zakona o  kazenskem postopku.  49  Kateri so razlogi za hišno preiskavo?  Policisti smejo opraviti hišno preiskavo, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba  storila kaznivo dejanje ali prekršek, in je verjetno:  – da bo mogoče pri preiskavi prijeti obdolženca,  – da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja oziroma prekrška ali predmeti, ki so pomembni za  kazenski ali prekrškovni postopek.  Policist opravi hišno preiskavo na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča. V odredbi mora biti  naveden opis prostorov, ki se bodo preiskovali, ter  opis predmetov, sledov ali iskanih oseb, ki se iščejo.  Kakšen je postopek hišne preiskave?  V zakonu je postopek opravljanja hišne preiskave  podrobno predpisan, s tem pa je pravica do nedotakljivosti stanovanja dodatno zaščitena.  Pred začetkom preiskave mora policist imetniku  stanovanja ali drugih prostorov, izročiti odredbo  o hišni preiskavi, če pa opravlja preiskavo brez  odredbe, ga mora ustno seznaniti. Zakon dopušča  izjemo, da se lahko preiskava začne brez predho50  dne izročitve odredbe, če se pričakuje oborožen  odpor, če je potrebno, da se hišna preiskava opravi  takoj ali nepričakovano, ali če se hišna preiskava  opravlja v javnih prostorih. Izročitev odredbe o hišni preiskavi se v takih primerih opravi ob prvem  primernem trenutku, sicer pa najkasneje po opravljeni preiskavi.  Pred začetkom hišne preiskave policist pouči tistega, pri katerem bo hišno preiskavo opravil, da ima  pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri  preiskavi. Policist vse ukrepe odloži do odvetnikovega prihoda, vendar najdlje za dve uri.  Pred začetkom hišne preiskave policist zahteva od  osebe, pri kateri se preiskava opravlja, naj prostovoljno izroči osebo ali predmete, ki se iščejo.  Prostovoljna izročitev lahko povzroči opustitev nadaljnje izvedbe hišne preiskave, vendar to ni nujno, saj lahko policist nadaljuje s preiskavo, kadar  utemeljeno domneva, da ni bilo izročeno vse, kar  je bilo iskano.  Pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar  stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik. Prav tako morata biti navzoči dve polnoletni  osebi kot priči. Zakon predvideva izjemo v primerih,  51  ko bi bilo s preiskavo nevarno odlašati. Gre za nujne  in neponovljive primere, ki so vezani na pogoje za  opravljanje hišne preiskave brez odredbe.  Ali lahko policist prostore odpira s silo?  Če policist pri opravljanju hišne preiskave naleti na  prostore, pohištvo ali druge stvari, ki so zaklenjene, jih lahko odpre s silo, vendar le takrat, če njihov  imetnik ni navzoč ali jih noče odpreti. Pri nasilnem  odpiranju zaklenjenih prostorov se mora policist  izogniti povzročitvi nepotrebne škode.  Ali policist piše zapisnik o preiskavi?  Zakon določa, da mora policist o vsaki preiskavi  napisati zapisnik, ki ima v nadaljnjem kazenskem  postopku procesno vrednost. Zapisnik se začne pisati na začetku opravljanja hišne preiskave. Vanj se  vpiše celoten postopek preiskave in natančen opis  predmetov oziroma listin, ki so zasežene.  Zapisnik podpiše tisti, pri katerem je bila opravljena preiskava, njegov zastopnik, če je bil navzoč pri  preiskavi, obe priči, in policisti. Osebi, pri kateri je  bila opravljena preiskava, policist izroči kopijo zapisnika.  52  ZASEG PREDMETOV  Policist sme zaseči predmete, če ima za to izdano  odredbo pristojnega organa ali iz razlogov, določenih z zakonom.  Na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije sme policist pri opravljanju policijskih nalog  zaseči predmete:  – primerne za napad ali samopoškodbo, ter  – predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni  red ali splošna varnost ljudi ali premoženja.  Poleg tega sme policist zaseči predmete po določilih zakonov, ki urejata postopek o prekršku in kazenski postopek:  – če so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek  ali kaznivo dejanje ali če so nastali s prekrškom  ali kaznivim dejanjem,  Dobro je vedeti, da smejo policisti opraviti hišno  preiskavo tudi brez odredbe sodišča, ob izpolnjenih pogojih za vstop v stanovanje brez odredbe,  ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek.  53  – ali utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku.  Ob zasegu predmetov policisti osebi izdajo potrdilo, če pa zasežejo predmete, ki se nanašajo na  kaznivo dejanje, sestavijo zapisnik, ki ga prav tako  prejme oseba.  Ob zasegu policisti ne smejo povzročiti nepotrebne  škode.  Kakšen je nadaljnji postopek z zaseženimi  predmeti?  Policist mora zasežene predmete izročiti pristojnemu organu, pri katerem poteka nadaljnji postopek.  Predmeti se smejo hraniti tudi v za to namenjenih  prostorih policije, drugih uradnih prostorih ali pri  pogodbenih subjektih. Če zoper osebo, ki so ji bili  predmeti zaseženi, ni bil uveden postopek pred  pristojnim organom, morajo predmete osebi vrniti,  razen če gre za nevarne predmete ali predmete, ki  jih je po zakonu treba odvzeti. Te predmete se komisijsko uniči, o čemer mora biti napisan zapisnik.  O uničenju mora biti obveščena tudi oseba, ki so ji  bili predmeti zaseženi.  54  PROTITERORISTIČNI PREGLED  Zaradi zagotavljanja varnosti varovanih oseb, varovanih objektov in njihovih okolišev ali tajnih podatkov  ali če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo  določen prostor, objekt, naprava, prevozno sredstvo,  območje ali promet ogrožen s posebno nevarnimi  sredstvi ali napravami ali je do tega že prišlo, smejo  policisti opraviti protiteroristični pregled teh prostorov, objektov, naprav, prevoznih sredstev in območij.  Pri tem smejo policisti prostor, objekt, območje ali  prevozno sredstvo izprazniti, prepovedati dostop  do njih ter jih neposredno ali s tehničnimi sredstvi  pregledati. V teh primerih smejo policisti opraviti  tudi varnostni pregled.  Protiteroristični pregled lahko obsega tudi protibombni, kemijsko-bakteriološko-radiološki in proDobro je vedeti, da stroški hrambe in uničenja  zaseženih predmetov ter stroški nadaljnjega  postopka pri pristojnem organu bremenijo  osebo, ki je bila spoznana kot odgovorna za  storjeni prekršek oziroma kaznivo dejanje.  55  tiprisluškovalni pregled. Za nujno potreben čas pa  smejo policisti motiti tudi radiofrekvenčni spekter. 
ZAČASNA OMEJITEV GIBANJA 
Osebi, ki je v policijskem postopku in se zaradi  izvedbe določenega policijskega pooblastila ali  drugega uradnega dejanja ne more prosto gibati,  je začasno omejeno gibanje (kot npr. pri ugotavljanju identitete, pri kontroli v cestnem prometu, ob  privedbi k pristojnim organom ali v policijske prostore, ob zadržanju osebe, ob prepovedi vstopa ali  izstopa na določeno območje, objekt ali prostor,  pri prepovedi približevanja določenemu kraju ali  osebi, pri prepovedi udeležbe na športnih prireditvah ali pri izreku prekinitve potovanja).  Policisti osebo seznanijo z razlogi za začasno omejitev gibanja, v primeru prepovedi vstopa ali izstoDobro je vedeti, da smejo policisti opraviti protiteroristični pregled tudi v tujem stanovanju  in drugih prostorih, pa tudi brez sodelovanja  ali navzočnosti lastnika, imetnika ali druge  pristojne osebe.  56  pa na določeno območje, objekt ali prostor pa za  označitev lahko uporabijo trakove, zaščitne ograje  ali druga sredstva.  Začasna omejitev gibanja sme trajati največ šest ur.  Na zahtevo osebe, ki ji je bilo začasno omejeno gibanje dlje kot eno uro, morajo policisti izdati potrdilo z navedbo policijskega postopka in njegovega  trajanja.  PRIVEDBA  S privedbo policisti osebi začasno omejijo gibanje in jo privedejo v policijske prostore, v uradne  prostore drugega organa ali na določen kraj. Pri  privedbi gre za omejitev osebne svobode, ki je začasna in se glede tega tudi razlikuje od pridržanja  ali pripora, pri katerem gre za trajnejšo omejitev  osebne svobode.  Dobro je vedeti, da lahko policisti zoper osebo,  ki ne upošteva začasne omejitve gibanja, uporabijo druga policijska pooblastila.  57  Policisti lahko osebo privedejo na podlagi naloga  za privedbo, ki ga izda pristojni organ, lahko pa  tudi brez naloga, kadar imajo pravico koga privesti na podlagi pooblastila, določenega z zakonom.  Policisti morajo privesti osebo na podlagi naloga  sodišča ali drugega upravnega organa, če ta odredi  privedbo osebe v kazenskem ali pravdnem postopku, v upravnem postopku, postopku o prekršku,  privedbo osebe na prestajanje kazni ter privedbo  osebe na podlagi tiralice.  Dobro je vedeti, da morajo navedeni organi  izdati pisni nalog. Policisti morajo nalog izvršiti in pri izvajanju privedbe nimajo pravice  presojati zakonitosti ali primernosti naloga  za privedbo, temveč ravnajo po napotilih v  nalogu. Kadar policisti ob izvajanju privedbe  ugotovijo okoliščine, ki onemogočajo izvedbo  privedbe ali zahtevajo njeno odložitev (kot  npr. zdravstveno stanje osebe, skrb za otroke  oziroma živali, okoliščine povezane z opravljanjem dela), o tem nemudoma obvestijo pristojne ustanove (npr. center za socialno delo,  veterinarska uprava) ali organ, ki je pisni nalog  izdal, in ravnajo v skladu z napotili organa.  58  Kdaj lahko policist privede osebo brez pisnega  naloga?  Na podlagi zakonskega pooblastila lahko policisti  privedejo:  – osebo, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja  in obstajajo razlogi za odvzem prostosti, pridržanje ali pripor. Gre za primere, ko policisti osebo  zalotijo pri storitvi kaznivega dejanja, ko osebo zalotijo pri kaznivem dejanju občani in jo izročijo policistom ali ko gre za privedbo osebe, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja in obstajajo zoper  njo priporni razlogi (nevarnost bega, nevarnost  uničenja sledov in oviranja preiskave ali nevarnost  ponovitve);  – osebo, ki je zalotena pri storitvi prekrška, če  ni mogoče ugotoviti njene identitete ali oseba  nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognila  odgovornosti za prekršek ali pa obstajajo okoliščine, ki upravičujejo bojazen, da bo oseba nadaljevala prekršek ali ga ponovila ali da bo oseba  skrila, uničila ali odvrgla dokaze o prekršku:  – osebo, ki se neopravičeno ne odzove pisnemu  vabilu policistov;  – osebo, katere identitete se v policijskem postopku ne da drugače ugotoviti;  59  – tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, tranzit  ali izstop iz države oziroma območja pogodbenic  Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, ter  – osebo, katere privedba je nujno potrebna za  izvedbo drugega policijskega pooblastila (npr.  pooblastilo za fotografiranje in jemanje prstnih  odtisov ter brisa ustne sluznice).  Kako se izvaja privedba?  Policisti pred privedbo osebi, zoper katero je izdan  nalog za privedbo, izročijo nalog in ji ukažejo, naj  gre z njimi, ter jo opozorijo na posledice, če se bo  privedbi upirala ali skušala pobegniti. Če osebi naloga zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče takoj  vročiti, jo policisti seznanijo z njegovo vsebino.  Nalog ji vročijo takoj, ko je to mogoče, najpozneje  pa na kraju, kamor je privedena.  Če policist izvaja privedbo brez naloga na podlagi  zakona, mora pred privedbo osebo seznaniti z razlogi zanjo in ji ravno tako ukaže, naj gre z njim, ter  jo opozori na posledice, če se bo privedbi upirala ali  skušala pobegniti.  60  Ko okoliščine to dopuščajo, policisti osebi, ki jo  privajajo, na njeno zahtevo omogočijo obveščanje  bližnjih, delodajalca ali zagovornika.  Zaradi preprečitve napada ali preprečitve prepoznavnosti osebe smejo policisti osebi za nujno  potreben čas na glavo namestiti posebno zaščitno  pokrivalo. Policisti lahko tako pokrivalo namestijo  privedeni osebi tudi na njeno željo.  Postopek privedbe zakon omejuje na nujno potreben čas, vendar ne dlje kot šest ur.  Policisti smejo privesti tudi osebo, ki je očitno nebogljena, če je to nujno potrebno za zagotavljanje  njenega zdravja ali varnosti. Tako osebo privedejo  v najbližjo zdravstveno ustanovo ali pristojni center za socialno delo, v izjemnih primerih pa tudi v  policijske prostore.   Dobro je vedeti, da policisti za zagotovitev lastne varnosti in varnosti osebe, ki jo privajajo,  pred privedbo vedno opravijo varnostni pregled. Za varno izvedbo privedbe smejo policisti  uporabiti tudi sredstva za vklepanje in vezanje.  Če se oseba upira privedbi, jo policisti privedejo prisilno.  61 
PREPOVED PRIBLIŽEVANJA DOLOČENI OSEBI,  KRAJU ALI OBMOČJU 
Policijsko pooblastilo, na podlagi katerega se odredi prepoved približevanja določeni osebi, kraju  ali območju, omogoča policistom, da učinkovito  zavarujejo življenje in osebno varnost oseb pred  nasilnimi kršitelji, ki so z njimi v bližnjem razmerju.  Kdaj lahko policist odredi prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju?  Policist lahko odredi prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju, če obstaja utemeljen  sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek  z znaki nasilja ali da je bila pri takem dejanju zalotena, hkrati pa obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila  življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero  je ali je bila v bližnjem razmerju. Policist to ugotovi  zlasti na podlagi kršiteljevega dotedanjega grdega  ravnanja, iz okoliščin, ki jih neposredno ugotovi ob  prihodu na kraj dogodka, obvestil, ki jih zbere od žrtev ali prič, in podatkov centra za socialno delo.  Katere oškodovance ščiti pooblastilo?  Zakon predvideva, da je oškodovana oseba tista,  62  s katero je ali je bila nasilna oseba v bližnjem razmerju. To so zakonec ali zunajzakonska partnerica  oziroma partner, nekdanji zakonec ali nekdanja  zunajzakonska partnerica oziroma partner, partnerica oziroma partner ali nekdanja partnerica  oziroma partner v registrirani istospolni partnerski  skupnosti, krvna sorodnica oziroma sorodnik v ravni vrsti, krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega  tretjega kolena, sorodnik po svaštvu do vštetega  drugega kolena, posvojiteljica oziroma posvojitelj  in posvojenka oziroma posvojenec, rejnica oziroma  rejnik in rejenka oziroma rejenec, skrbnica oziroma  skrbnik in varovanka oziroma varovanec, osebe, ki  imajo skupnega otroka, in osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.  Kakšen je postopek ob izvajanju pooblastila?  Osebi, na katero se prepoved nanaša, policist izreče ustno odredbo, v roku šestih ur pa ji izroči še  pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Policist pozove osebo, da mu pove naslov, na katerem mu bo  možno vročiti pisno odredbo. Če policist na tem  naslovu osebe ne najde ali pa oseba naslova noče  povedati, policist odredbo pritrdi na oglasno desko  na policijski postaji, kar šteje za pravilno vročitev.  Policist mora osebo na to posebej opozoriti.  63  Oseba, ki ji je izrečen ukrep prepovedi približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj  zapustiti, policistu pa mora izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Če  oseba tega ne upošteva, jo mora policist nemudoma odstraniti.  Kot kraj prepovedi policist določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali  se vsakodnevno giblje. Če je kraj, ki se mu oseba ne  sme približati, tudi vzgoj no-izobraževalni zavod,  ki ga obiskuje otrok ali mladoletnik, ki je oškodovanec, policija seznani odgovorno osebo zavoda o  trajanju prepovedi približevanja oziroma o ostalih  podatkih, ki so pomembni za zaščito otroka ali mladoletnika. Prepoved vključuje tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih.  Policist je pooblaščen za izvajanje nadzora nad  spoštovanjem prepovedi približevanja. Če osebo  zaloti na območju prepovedi, jo takoj odstrani in  mu izreče globo. Če kršitelj ne preneha s kršitvijo  prepovedi, ga policist pridrži za največ 12 ur.  64  Koliko časa velja prepoved približevanja?  Policist izreče prepoved približevanja za 48 ur in  odredbo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu  sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi,  spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik mora  odločiti v roku 24 ur. Če izrečeno prepoved potrdi,  lahko preiskovalni sodnik ukrep izreče za čas do deset dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljavnega ukrepa, ki ga je izrekel policist.  Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo oseba  nadaljevala z ogrožanjem tudi po preteku desetih  dni, lahko ogrožena oseba tri dni pred iztekom  ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa do 60 dni. V takem primeru preiskovalni  sodnik izda odločbo, na katero se lahko obravnavani pritoži.  Dobro je vedeti, da mora policist o izvedbi  ukrepa takoj obvestiti krajevno pristojni center za socialno delo, ta pa mora oškodovanca  seznaniti z organizacijami, ki so mu na voljo za  materialno in nematerialno pomoč.  65  Ali se lahko oseba, ki ji je izrečen ukrep prepovedi približevanja, pritoži?  Oseba se lahko v treh dneh pritoži na odločbo preiskovalnega sodnika na zunajobravnavni senat  okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v  treh dneh. Oseba se lahko pritoži tako na odločbo,  s katero je preiskovalni sodnik potrdil ukrep prepovedi približevanja, ki ga je izrekel policist, kot na  odločbo, s katero je na predlog oškodovanca podaljšal veljavnost ukrepa.
PREPOVED UDELEŽBE NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH
Novo policijsko pooblastilo na nedvoumen in jasen  način sporoča obiskovalcem športnih prireditev,  da jim bo v določenih primerih zaradi prekrškov  ali kaznivih dejanj lahko odrejen ukrep prepovedi  udeležbe na športnih prireditvah. Z uzakonitvijo  prepovedi udeležbe na športnih prireditvah družba  posamezniku sporoča zavezo o ničelni tolerantnosti do nasilja, zaradi katerega so kršene ustavne  pravice drugih oseb na takšni prireditvi.  66  Kdaj lahko policist izreče ukrep prepovedi  udeležbe na športnih prireditvah?  Policist sme izreči ukrep prepoved udeležbe na  športni prireditvi za obdobje enega leta osebi, ki  je bila na športni prireditvi ali v povezavi z njo zalotena pri dejanju, ki ima znake prekrška zoper javni  red in mir z znaki nasilja, ali prekrška iz zakona, ki  ureja javna zbiranja, ali pri dejanju, ki ima znake  kaznivega dejanja z znaki nasilja, in je glede na  okoliščine mogoče pričakovati, da bo nadaljevala s  takšnimi ravnanji.  Kakšen je postopek ob izvajanju pooblastila?  Ob ugotovljenih pogojih za izrek ukrepa policist osebi takoj z ustno odredbo izreče ukrep prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Osebo sme tudi fotografirati. V roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur, mu  vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Policist  pozove osebo, naj mu pove naslov, na katerem ji bo  možno vročiti pisno odredbo. Če policist osebe ne  najde na navedenem naslovu ali oseba naslova noče  povedati, ji odredbo vroči tako, da jo pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar osebo  ob izreku ustne odredbe posebej opozori.  67  Oseba, ki ji je izrečena prepoved udeležbe na športnih prireditvah, mora športno prireditev takoj zapustiti. Če oseba odredbe ne upošteva, jo policist  odstrani s kraja.  Spoštovanje izrečenih ukrepov prepovedi vstopa  na športno prireditev preverja tudi organizator z  varnostniki ob vstopu oseb na prireditveni prostor.  Če varnostnik ugotovi, da je osebi izrečen ukrep, ji  prepove vstop na prireditveni prostor.  Policist odredbo v 48 urah od izdaje pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki  jo lahko potrdi, če iz okoliščin primera izhaja, da  pogoji za izdajo odredbe ne obstajajo, pa razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne  sme biti daljši od 15 dni.  68  Ali se lahko oseba, ki ji je izrečen ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, pritoži?  Oseba se lahko zoper odločitev preiskovalnega  sodnika v osmih dneh pritoži na zunajobravnavni  senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v 15  dneh od prejema pritožbe. Pritožba zoper odločitev  preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. 
PREKINITEV POTOVANJA
  Novo policijsko pooblastilo prekinitev potovanja  Dobro je vedeti, da policist osebi, ki ne upošteva izrečenega ukrepa prepovedi udeležbe na  športnih prireditvah odredi, da mora prireditveni prostor takoj zapustiti. Če oseba tega ne  upošteva, jo policist pridrži, dokler se športna  prireditev ne konča in se udeleženci ne razidejo.  Osebi, ki je najmanj dvakrat kršila ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, lahko  preiskovalni sodnik na predlog policije odredi  javljanje na območni policijski postaji ob začetku vnaprej določenih športnih prireditev.  69  na športno prireditev omogoča ukrepanje policistov zoper skupino oseb, ki potuje na športno prireditev in že pred odhodom na izhodiščnem kraju  potovanja ali med potovanjem krši javni red ter  kljub opozorilom in ukazom policistov s takimi dejanji ne preneha. Namen pooblastila je preprečitev  nadaljnjih kršitev na potovanju in hkrati prepoved dostopa do športne prireditve. Gre za znatno  kršenje javnega reda, ki odstopa od običajnih,  sprejemljivih aktivnosti navijaških skupin, ocena  konkretne situacije pa kaže na nevarnost nadaljnjih kršitev.  Prekinitev potovanja oziroma dostop do kraja športne prireditve policisti odredijo ustno, ta pa traja,  dokler se športna prireditev ne konča in se udeleženci ne razidejo.  Dobro je vedeti, da se prepoved potovanja na  športno prireditev ali druga podobna javna zbiranja iz že opisanih razlogov izreče tudi tako,  da se prepove nadaljnja vožnja s konkretnim  prevoznim sredstvom (npr. z avtomobilom,  vlakom ali avtobusom) proti kraju prireditve.  70 
PRIDRŽANJE
Pridržanje je odvzem prostosti osebe in predstavlja  enega od najhujših posegov v človekove pravice in  svoboščine. Poseg v pravico do osebne svobode je  dovoljen le v primerih in po postopku, ki ga določa  zakon, in lahko traja le nujno potreben čas. Pri pridržanju gre za obliko omejitve osebne svobode, ko se  določeno osebo zapre za določen čas v nek prostor,  kar za začasno omejitev gibanja in privedbo ne velja.  To pooblastilo je določeno v več zakonih. Pridržanje  je ukrep, katerega namen je, da se določenim osebam onemogoči izvrševanje nadaljnjih kaznivih ravnanj (kazniva dejanja ali prekrški) ter da se zagotovijo določena dejanja v postopku o prekršku oziroma v kazenskem postopku. Poleg tega smejo policisti odrediti pridržanje, da se vzpostavi javni red,  ki je moten ali ogrožen, če javnega reda ni mogoče  drugače vzpostaviti, če ni mogoče odvrniti ogrožanja zaradi kršitve odrejene prepovedi približevanja  ali odrejene prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, če morajo osebo izročiti tujim varnostnim  organom ali so jo sprejeli od tujih varnostnih organov in jo morajo izročiti pristojnemu organu, kakor  tudi za preprečitev nadaljnje vožnje vozniku, ki v  cestnem prometu vozi vozilo pod vplivom alkohola.  71  Vsa pridržanja, ki jih izvaja policist, so časovno omejena, kar pa ne pomeni, da policist osebo  pridrži za maksimalno dovoljen čas. Policist mora  pridržano osebo izpustiti takoj, ko minejo razlogi,  zaradi katerih je bilo pridržanje odrejeno, najkasneje pa v roku, ki ga določa zakon. Pridržanje se  začne v trenutku, ko ga odredi policist. Čas trajanja  policijskega postopka do odreditve pridržanja pa se  všteje v čas trajanja pridržanja. Časovna omejitev  pridržanja je v posameznih zakonih različna, podrobni opisi pa sledijo v nadaljevanju.  Katere pravice ima pridržana oseba?  Pravice oseb, pridržanih v policijskih postopkih,  so opredeljene v različnih pravnih aktih, tako v  Ustavi Republike Slovenije kot Zakonu o kazenskem  postopku, Zakonu o prekrških in Zakonu o nalogah  in pooblastilih policije. Pridržana oseba ima naslednje pravice, s katerimi jo mora policist seznaniti  v njenem maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume  (sicer policist zagotovi tolmača):  – Seznanitev s pridržanjem in razlogi za pridržanje.  Osebo, zoper katero je odrejeno pridržanje,  mora policist seznaniti z razlogi, zaradi katerih  je do pridržanja prišlo.  72  – Pravica do zagovornika in pravica do molka.  Če oseba, ki ji je odvzeta prostost, zahteva pomoč zagovornika, mora policist do prihoda zagovornika odložiti vsa dejanja, ki so usmerjena  v dokazovanje kaznivega ravnanja, razen tistih,  ki bi jih bilo nevarno odlašati. Odlog lahko traja največ dve uri od tedaj, ko je bila osebi dana  možnost, da obvesti zagovornika. Na policijskih  enotah imajo sezname odvetnikov, ki jih lahko  oseba svobodno izbere. Policist zagovornika  seznani z ukrepom in mu omogoči neoviran stik  in pogovor s pridržano osebo. Pogovora ne sme  poslušati, lahko pa ju vizualno nadzira. Pravica  do molka pa zagotavlja, da pridržana oseba ob  odvzemu prostosti ne bo proti svoji volji postala  vir obtožb zoper samega sebe.  – Pravica do obveščanja bližnjih.  Pridržanje osebe je lahko kratkotrajno ali pa traja  tudi več ur. Osebo, ki jo izbere pridržani, je treba obvestiti vselej, kadar pridržana oseba to želi.  Pridržani tuji državljan ima pravico zahtevati, da  se o odvzemu njegove prostosti obvesti diplomatsko-konzularno predstavništvo njegove države.  – Druge pravice.  Na zahtevo pridržane osebe policisti o pridržanju takoj obvestijo njenega delodajalca, pristoj73  ni center za socialno delo, da prevzame skrb za  otroke ali druge osebe, za katere sicer skrbi pridržana osebe, ali drug organ ali osebo, če je treba  poskrbeti za živali ali zavarovanje premoženja.  Če pridržana oseba potrebuje nujno medicinsko pomoč, jo mora policist zagotoviti skladno s predpisi,  ki urejajo nujno medicinsko pomoč, ne glede na  to, ali jo oseba zahteva ali ne. Pridržana oseba ima  pravico, da jo na njene stroške pregleda zdravnik,  ki ga sama izbere.  Policist mora skrbeti za varnost pridržane osebe  od odvzema prostosti do izpustitve iz prostorov za  pridržanje. Oseba mora biti pridržana v primernih  prostorih, ki ustrezajo varnostnim, zdravstvenim  in higienskim zahtevam. Izjemoma je glede na okoliščine lahko oseba pridržana tudi v drugih prostorih, službenem vozilu ali zdravstveni ustanovi. Ves  čas pridržanja policisti nadzirajo pridržano osebo s  Dobro je vedeti, da pridržane osebe pri uveljavljanju pravic ne zavezuje njena morebitna  predhodna odločitev, da se jim odpoveduje, in  da jih lahko uveljavlja kadarkoli.  74  pomočjo tehničnih sredstev za video- ali avdionadzor ter z neposrednim fizičnim nadzorom.  Pridržana oseba ima pravico komunicirati s pristojnimi državnimi oziroma mednarodnimi institucijami ali organizacijami s področja varstva človekovih  pravic in temeljnih svoboščin, kot so zlasti varuh  človekovih pravic, pristojna državna oziroma mednarodna sodišča, drugi državni oziroma mednarodni nadzorni organi ter nevladne ali humanitarne  organizacije. Pobudo, prošnjo ali pritožbo ima  pridržana oseba pravico oddati v zaprti kuverti,  policisti pa nimajo pravice do vpogleda v pisanje.  Tako pisanje morajo policisti takoj, ko je mogoče,  po pošti poslati naslovniku, če ta ni znan, pa varuhu človekovih pravic. Pri uveljavljanju pravice do  komuniciranja pridržane osebe z varuhom človekovih pravic po telefonu, telefonski klic vzpostavi  policist, nato pa ji omogoči pogovor.  Pridržani osebi je treba zagotoviti prehrano in stalen dostop do pitne vode in sanitarij. Osebi, ki je  pridržana več kot 12 ur, morajo biti zagotovljeni  trije obroki hrane na dan, drugim pa pripada praviloma suhi obrok hrane. Prehrana se praviloma ne  zagotavlja osebam, ki so očitno pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali  drugih psihoaktivnih snovi. Pravica do prehrane  75  vključuje tudi zagotovitev posebne prehrane zaradi  bolezni ali osebnega prepričanja.  Osebi, ki je v prostoru za pridržanje več kot 12 ur,  morajo policisti omogočiti gibanje na prostem,  razen če varnostni razlogi tega ne dopuščajo.  Pridržana oseba ima pravico do nepretrganega  osemurnega počitka v 24 urah.  Če je oseba v prostor za pridržanje pripeljana v mokrih oziroma neustreznih oblačilih (pomanjkljivo  oblečena glede na letni čas, vremenske razmere  ipd.), ji policist za čas pridržanja zagotovi primerno oblačilo ali obutev, ki jo pridobi od njenih  bližnjih in sorodnikov, ki jih predlaga pridržana  oseba, od pristojnega centra za socialno delo ali  humanitarnih organizacij.  Kdaj sme policist pridržati osebo?  Policist sme odrediti pridržanje pod točno določenimi pogoji, ki jih opredeljujejo naslednji zakoni:  – Zakon o nalogah in pooblastilih policije,  – Zakon o kazenskem postopku,  – Zakon o prekrških in  – Zakon o pravilih cestnega prometa.  76  Poleg zgoraj navedenih zakonov, ki urejajo pridržanje oseb, v slovenskem pravnem redu z vidika  ustavno zagotovljenih pravic obstajata še dve posebnosti, ki sta določeni v:  – Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije in  – Zakonu o nadzoru državne meje.  Pridržanje po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije  Policisti smejo pridržati osebo, ki moti ali ogroža  javni red, če javnega reda ne morejo drugače vzpostaviti ali če ogrožanja ne morejo drugače odvrniti  ali osebo, ki krši odrejeno prepoved približevanja  ali odrejeno prepoved udeležbe na športnih prireditvah, ali osebo, ki jo je treba izročiti tujim varnostnim organom ali je bila sprejeta od tujih varnostnih organov in jo je treba izročiti pristojnemu  organu.  Pridržanje sme trajati le nujno potreben čas, vendar največ 12 ur, pridržanje osebe, ki jo je treba izročiti tujim varnostnim organom ali ki je bila sprejeta od tujih varnostnih organov, pa največ 48 ur.  77  Pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku  Če obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno  kaznivo dejanje, zaradi katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti  vse potrebno, da se odkrije storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali da  ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi  kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, in da se zberejo vsi podatki, ki bi utegnili biti  koristni za uspešno izvedbo kazenskega postopka.  Da bi policisti opravili vse te naloge, smejo uporabiti vse ukrepe in pooblastila, ki jih določa Zakon  o kazenskem postopku. Med te ukrepe spada tudi  pridržanje oseb, ki pomeni odvzem prostosti.  Dobro je vedeti, da mora biti pridržani osebi  izdan in vročen sklep o pridržanju v šestih urah  od odreditve pridržanja. Pridržana oseba ima,  dokler traja pridržanje, pravico do pritožbe  zoper sklep o pridržanju. Policist, ki izvaja pridržanje, poskrbi, da se pritožba zoper sklep o  pridržanju takoj pošlje pristojnemu okrožnemu  sodišču. O pritožbi pristojno okrožno sodišče  odloči v 48 urah, pritožba pa ne zadrži izvršitve  sklepa o pridržanju.  78  Pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku lahko traja, dokler trajajo razlogi, največ pa 48 ur. Po  poteku tega časa mora policist pridržano osebo izpustiti ali pa jo privesti k preiskovalnemu sodniku.  Kdaj lahko policist pridrži osebo med preiskovanjem kaznivega dejanja?  Policist lahko pridrži določeno osebo (osumljenca), če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je ta  oseba storila kaznivo dejanje, za katero se storilec  preganja po uradni dolžnosti, pridržanje pa je potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti, preverjanja  alibija, zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o  kaznivem dejanju, zoper osumljenca pa mora obstajati eden od pripornih razlogov:  – oseba se skriva, ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali okoliščine kažejo na nevarnost, da  bo pobegnila;  – obstaja upravičena bojazen, da bo ta oseba uničila sledove kaznivega dejanja, ali  – če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je  bilo kaznivo dejanje storjeno, in njene osebne  lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v  katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine  kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo de79  janje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali  storila kaznivo dejanje, s katerim grozi.  Policist sme odrediti pridržanje tudi zoper osebo, za  katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo  dejanje, za katero se storilec preganja po uradni  dolžnosti, ki se obravnava v skrajšanem kazenskem  postopku (predviden za kazniva dejanja, za katera je  predpisana denarna kazen ali zapor do treh let). Ob  tem mora biti izpolnjen pogoj iz prve zgoraj navedene alineje ali pa eden od pogojev, navedenih v drugi  ali tretji zgornji alineji, ko gre za kazniva dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za  kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme  izreči kazen zapora dveh let, ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let.  Dobro je vedeti, da mora policist pridržani  osebi izdati odločbo v pisni obliki, če pridržanje traja več kot šest ur. V odločbi mora navesti razloge za odvzem prostosti in odreditev  pridržanja. Pridržana oseba ima, dokler traja  pridržanje, pravico do pritožbe zoper odločbo  o pridržanju na senat pristojnega sodišča, ki  mora o pritožbi odločiti v 48 urah. Pritožba ne  zadrži ukrepa odvzema prostosti.  80  Pridržanje po Zakonu o prekrških  Policist lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih na  podlagi Zakona o prekrških pridrži osebo pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi ali osebo, ki jo je zalotil pri storitvi prekrška.  Kdaj sme policist pridržati osebo, ki je pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi?  To pridržanje je preprečevalnega pomena, saj  oseba pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi pogosto ogroža javni red pa tudi svojo  osebno varnost. Zakon o prekrških določa, da sme  policist odrediti pridržanje do iztreznitve oziroma  dokler kršitelj ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, ko so izpolnjeni naslednji zakonski pogoji:  – da gre za osebo pod vplivom alkohola ali drugih  psihoaktivnih snovi,  – da je taka oseba zalotena pri prekršku,  – da obstaja nevarnost, da bo taka oseba še naprej  delala prekrške (s prekrškom nadaljevala, ga ponovila ali storila novega).  Vsi trije pogoji morajo obstajati kumulativno, kar  pomeni, da se lahko pridržanje odredi le, če so iz81  polnjeni vsi trije pogoji hkrati. Pridržanje sme trajati  le do iztreznitve oziroma dokler oseba ni sposobna  obvladovati svojega ravnanja, vendar največ 12 ur.  Oseba je pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih  snovi, če se tako ugotovi v skladu z zakonom ob  uporabi ustreznih tehničnih sredstev in naprav ali  če iz njenega videza, ravnanja, psihofizičnega stanja ter drugih okoliščin izhaja, da ni zmožna obvladovati svojega ravnanja.  Dobro je vedeti, da mora policist vpliv alkohola  ali psihoaktivnih snovi ugotavljati z ustreznimi  tehničnimi sredstvi ali s strokovnim pregledom, če obravnava kazniva dejanja ali ugotavlja prisotnost teh snovi pri udeležencih v  cestnem prometu. Pri ostalih kršitvah pa glede  prisotnosti teh snovi zadošča ocena policista,  ki temelji na videzu, ravnanju, psihofizičnemu  stanju ter drugih okoliščinah kršitelja. Gre za  zunanje znake vpliva alkohola ali psihoaktivnih snovi pri kršitelju, kot so npr. motne in kalne oči, zatikajoč ali jecljajoč govor, negotova  hoja, nekontrolirani gibi, nagnjenost k razbijanju in pretepanju ali agresivnost.  82  Kdaj sme policist pridržati osebo, ki jo je zalotil pri storitvi prekrška?  V poglavju o privedbi smo omenili, da sme policist na podlagi Zakona o prekrških brez odredbe  privesti nekoga, ki ga je zalotil pri prekršku, če ne  more ugotoviti njegove istovetnosti, če oseba nima  stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi  prebivanja v tujini lahko izognila odgovornosti za  prekršek ali če so okoliščine, ki upravičujejo oceno,  da bo storilec nadaljeval s prekrškom ali da ga bo  ponovil, ali če obstaja upravičena bojazen, da bo  storilec skril, uničil ali odvrgel dokaz o prekršku.  V teh primerih mora policist osebo brez odlašanja  privesti sodniku za prekrške.  Če je izpolnjen eden od omenjenih pogojev za privedbo, lahko policist odredi pridržanje pod naslednjima pogojema:  – da je bila oseba zalotena pri storitvi prekrška v  času, ko sodišče ne dela, in  – da obstaja nevarnost, da bo storilec pobegnil  ali da bo nadaljeval s prekrškom ali prekršek ponovil, ali če obstaja upravičena bojazen, da bo  skril, uničil ali odvrgel dokaz o prekršku.  83  Pridržanje po Zakonu o pravilih cestnega prometa  Na najhujše posledice prometnih nesreč v Republiki  Sloveniji je v preteklih letih pretežno vplivala prisotnost alkohola in drugih psihoaktivnih snovi pri  voznikih motornih vozil. Namen pridržanja je takojšnja izločitev nevarnih voznikov, ki bi z nadaljevanjem kršitev v cestnem prometu utegnili ogroziti  druge udeležence in sebe.  Kdaj sme policist pridržati osebo, ki vozi motorno vozilo pod vplivom alkohola ali drugih  psihoaktivnih snovi?  Policist pridrži voznika motornega vozila:  – pri katerem je bilo s sredstvi ali napravami za  ugotavljanje alkohola ugotovljeno, da ima v  Dobro je vedeti, da predvidena privedba zalotenega storilca prekrška včasih ni mogoča, ker  sodišče ne dela. V teh primerih lahko policist,  dokler privedba ni mogoča, osebo pridrži, vendar  največ za 12 ur. Pri tem ni pogoj, da je storilec pod  vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi.  84  organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v  litru izdihanega zraka;  – ki odkloni preizkus s sredstvi ali napravami za  ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled;  – ki oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem  alkohola v izdihanem zraku in mu policist odredi  preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, pri katerem se ugotovi najmanj vrednost iz  prve alineje, ali ki oporeka rezultatu preizkusa  z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, pri  katerem se ugotovi najmanj vrednost iz prve alineje, in mu policist odredi strokovni pregled;  – pri katerem je bila s preizkusom z napravo ali s  sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih  psihoaktivnih snovi v organizmu ugotovljena prisotnost teh snovi ali pri katerem je bil na podlagi  predpisanega postopka za prepoznavo znakov  oziroma simptomov prepoznan znak ali simptom,  ki je posledica teh snovi v organizmu, in so bili pri  zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki  lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu;  – ki je odklonil sodelovanje pri preizkusu z napravo  ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti  prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali pri predpisanem postopku za prepoznavo znakov oziroma  85  simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu,  ali če preizkusa ali postopka ni bilo mogoče opraviti zaradi drugega razloga in so bili pri zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, ali  – ki zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega  z njim povezanega objektivnega vzroka ne more  opraviti preizkusa alkoholiziranosti ali preizkusa  ne opravi po navodilih proizvajalca in so bili pri  zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki  lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu.  Pridržanje voznika motornega vozila lahko traja  največ 12 ur, vendar ne manj kot 6 ur, pri čemer se  upošteva ravnanje voznika motornega vozila v času  pridržanja in ugotovljena količina alkohola.  Dobro je vedeti, da se policist glede na konkretne okoliščine (ravnanje voznika, stopnja alkohola, ...) lahko odloči, da pridržanja ne odredi:  če se vozniku motornega vozila ob izpolnjevanju zakonskih pogojev začasno zaseže vozilo, če  je kraj postopka neposredno pred objektom, v  katerem voznik motornega vozila dejansko biva,  ali če je zagotovljen prevoz voznika motornega  vozila na naslov, na katerem dejansko prebiva.  86  Odvzem prostosti po Zakonu o sodelovanju  v kazenskih zadevah z državami članicami  Evropske unije  Na podlagi prenosa evropskih predpisov Slovenija  sodeluje v kazenskih zadevah z drugimi članicami  EU. Med predvidenimi ukrepi je tudi medsebojno  priznavanje in izvrševanje odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in  odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema  premoženjske koristi. Z namenom prijetja in predaje  osebe zaradi izvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega  ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, izda pravosodni organ države članice evropski nalog za prijetje in predajo. Na podlagi  takega naloga preiskovalni sodnik izda odredbo za  privedbo osebe, ki jo izvrši policija. Policisti tako  osebo takoj privedejo k preiskovalnemu sodniku.  Policisti smejo tudi brez odredbe preiskovalnega  sodnika prijeti osebo, za katero je bil izdan evropski nalog za prijetje in predajo in za katero je razpisano iskanje v Schengenskem informacijskem  sistemu ter obstaja nevarnost, da bi pobegnila ali  se skrila. Taki osebi policisti odvzamejo prostost in  87  jo takoj, najkasneje pa v 24 urah, privedejo k preiskovalnemu sodniku.  Zadržanje po Zakonu o nadzoru državne meje  Med izvajanjem mejne kontrole smejo policisti za  nujno potreben čas zadržati osebo, ki namerava ali  je že prestopila mejno črto in glede katere obstaja  razlog za sum, da je nedovoljeno prestopila državno  mejo, zadržanje pa je potrebno zaradi ugotovitve  vseh dejstev in okoliščin prehajanja državne meje.  Prav tako lahko zadržijo tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v državo in ga zaradi utemeljenih  razlogov ni mogoče takoj napotiti iz države.  Če zadržanje traja več kot 6 ur, morajo policisti osebi izdati pisno odločbo, zadržanje pa ne sme trajati  več kot 48 ur.  Dobro je vedeti, da se izvajanje policijskega  pooblastila zadržanja ne nanaša samo na območja mejnih prehodov, temveč smejo policisti to pooblastilo uporabiti tudi v notranjosti  države.  88 
UPORABA PRISILNIH SREDSTEV 
Za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti, če z opozorilom, ukazom ali izvedbo drugih pooblastil policisti ne morejo uspešno opraviti policijske naloge,  je zakonodajalec določil možnost uporabe prisilnih  sredstev, s katerimi lahko policist posameznika  prisili k neki storitvi ali opustitvi. Ta segment policijskih pooblastil je najbolj invaziven v odnosu  policista do posameznika, vendar je v posameznih  primerih nujno potreben.  Policist lahko pri svojem delu uporablja različna z  zakonom določena prisilna sredstva, ki morajo biti  tipizirana. Izjemoma smejo policisti za vklepanje in  vezanje oseb, prisilno ustavljanje prevoznih sredstev ali če je neposredno ogroženo njihovo življenje ali življenje drugih oseb, uporabiti tudi druga  priročna sredstva in načine. To smejo storiti, ko  nimajo druge možnosti, če so ta priročna sredstva  in načini z vidika pričakovanih posledic uporabe  primerljivi in ustrezni.  Pred uporabo prisilnih sredstev policisti ukažejo  osebi, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozorijo,  da bodo ob neupoštevanju ukaza uporabili prisilno  sredstvo, razen če okoliščine tega ne dopuščajo.  89  Vrsta in intenziteta uporabljenega prisilnega sredstva mora biti sorazmerna načinu, sredstvu in moči  upiranja ali napada osebe. Zakon določa, da je upiranje vsako nezakonito ravnanje, s katerim oseba  policistu otežuje ali onemogoča izvedbo zakonite  policijske naloge. Pri pasivnem upiranju oseba ne  upošteva policistovega zakonitega ukaza ali s svojim nezakonitim ravnanjem otežuje ali onemogoča  izvedbo zakonite policijske naloge, tako da se usede, uleže, obrne vstran ali drugače podobno ravna.  Aktivno upiranje pa je upiranje z orožjem, nevarnim  orodjem, drugim predmetom ali snovjo, živaljo ali  s telesno silo, pri čemer oseba, ki se upira, policistu namerava preprečiti izvedbo zakonite policijske  naloge. Za aktivno upiranje štejejo tudi pozivanje k  upiranju, beg osebe in ogrožanje. Ogrožanje pomeni,  da oseba s svojim položajem, kretnjami ali ravnanjem  kaže, da bo napadla policista ali drugo osebo ali  objekt, ki ga policist varuje. Napad zakon opredeljuje  kot vsako nezakonito neposredno aktivnost osebe s  telesno silo, z živaljo, orožjem, orodjem ali drugim  predmetom ali snovjo, s katero namerava policista  ali drugo osebo poškodovati ali ji vzeti življenje ali  ogroziti varnost objekta, ki ga policist varuje.  Policisti smejo prisilno sredstvo uporabljati, dokler  namen uporabe ni dosežen ali dokler se ne izkaže,  da namena ne bo mogoče doseči.  90  Policisti prisilnih sredstev ne smejo uporabiti  proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim  osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim  ženskam, razen če jih je treba privesti ali pridržati  in policisti ne morejo drugače obvladati njihovega  upiranja ali napada ali če ogrožajo svoje življenje,  življenje ljudi, premoženje ali če je zaradi drugih  okoliščin njihovo življenje ali zdravje neposredno  ogroženo.  Če je zaradi uporabe prisilnih sredstev oseba poškodovana, ji morajo policisti takoj, ko okoliščine dopuščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško pomoč. Če poškodovani ostane na zdravljenju v zdravstveni ustanovi, policisti o tem obvestijo njegove  bližnje, razen če poškodovani temu nasprotuje.  Katera prisilna sredstva lahko uporabijo policisti?  Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti  uporabiti naslednja prisilna sredstva:  – sredstva za vklepanje in vezanje,  – telesno silo,  – plinski razpršilec,  – palico,  91  – službenega psa,  – sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev,  – konjenico,  – posebna motorna vozila,  – vodni curek,  – plinska sredstva in druga z zakonom določena  sredstva za pasivizacijo in strelno orožje.  Sredstva za vklepanje in vezanje  Sredstva za vklepanje in vezanje so namenjena  varni izvedbi policijskega postopka. Namenjena so  varnosti policista kot tudi osebe v postopku. Med  ta sredstva spadajo:  – lisice (kovinska, med seboj povezana obroča za  vklepanje rok ali nog);  – pasovi s sistemom za vklepanje oziroma vezanje  rok in nog, plastična zatega (posebej prilagojena za vezanje);  – vrvica ali druga priročna sredstva, kot so lepilni  trak, pas, vezalke ipd. Slednja morajo policisti  prenehati uporabljati takoj, ko lahko uporabijo  tipizirana sredstva.  92  Kateri so pogoji za uporabo sredstev za vklepanje in vezanje?  Policist sme uporabiti ta sredstva, če je glede na  okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba  upirala ali samopoškodovala, napadla ali pobegnila, ali če je to nujno za varno izvedbo privedbe  ali pridržanja. Sredstva za vklepanje in vezanje so  najmilejše prisilno sredstvo. Za njihovo uporabo  morajo obstajati okoliščine (odvisne od kraja in  časa izvedbe policijskega postopka, psihofizičnega  stanja osebe, podatkov o osebi, policijskih izkušenj, obnašanja in ravnanja osebe ipd.), na podlagi katerih je mogoče pričakovati, da se bo oseba  upirala, samopoškodovala, napadla ali pobegnila.  To je edino prisilno sredstvo, ki ga smejo policisti  uporabiti še preden se oseba upira, napade ali se  poskuša samopoškodovati.  Policijski pooblastili privedba in pridržanje sta posebej izpostavljeni, saj je v policijski praksi njuno  izvajanje z vidika varnosti še posebej zahtevno  in tvegano. Tudi pri izvedbi teh pooblastil morajo  obstajati zgoraj navedene okoliščine, ki za varno  izvedbo privedbe ali pridržanja zahtevajo uporabo  sredstev za vklepanje in vezanje.  93  Telesna sila  Uporaba telesne sile je:  – neposredna uporaba sile policistov s strokovnimi prijemi, udarci in meti, strokovni pritiski;  – individualna ali skupinska uporaba telesne sile  za potiskanje, odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb ter  – individualna ali skupinska uporaba ščita za potiskanje, odrivanje ali razdvajanje oseb ali palice za  izvedbo strokovnih prijemov, pritiskov, potiskanje, odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb.  Za obvladovanje pasivnega upiranja policisti uporabijo udarce in mete le, če ugotovijo, da s strokovnimi prijemi ali z uporabo drugih oblik telesne sile  ne bodo dosegli namena uporabe.  Dobro je vedeti, da smejo policisti uporabiti  oblike in načine uporabe telesne sile, ki izhajajo iz različnih borilnih veščin in policijske prakse in so opredeljeni v internih aktih policije,  policisti pa so usposobljeni za njihovo uporabo  (tako npr. klofuta ni uporaba prisilnega sredstva telesne sile).  94  Kateri so pogoji za uporabo telesne sile?  Telesno silo smejo policisti uporabiti, če ne morejo  drugače:  – obvladati upiranja osebe,  – odvrniti napada ali  – preprečiti samopoškodbe osebe.  Vedno, ko policisti uporabljajo to prisilno sredstvo,  gre za obvladovanje upiranja osebe ali odvrnitev  napada nase ali koga drugega. Preprečitev samopoškodbe kot eden od pogojev za uporabo telesne  sile je določen zato, ker morajo policisti preprečiti  samopoškodbo osebe tudi, ko ne gre za upiranje  osebe ali napad nanje ali koga drugega, pri čemer  pa je pogosto treba uporabiti telesno silo. Poleg  tega pa je z izrecno navedbo tega pogoja poudarjena tudi ena od osnovnih nalog policije – varovanje  življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi.  Plinski razpršilec  Plinski razpršilec je izjemno učinkovito obrambno  sredstvo, namenjeno začasni onesposobitvi agresivnega kršitelja. Gre za pršilo z dražilno substanco. Policist ga uporabi tako, da s pritiskom na spro95  žilec dražilno substanco sprosti neposredno proti  obrazu oziroma zgornjemu delu telesa osebe.  Kateri so pogoji za uporabo plinskega razpršilca?  Pogoji za uporabo plinskega razpršilca so enaki kot  za uporabo telesne sile, zato je odločitev policista,  ali naj uporabi plinski razpršilec ali telesno silo,  odvisna od vsakega konkretnega policijskega postopka in okoliščin.  Uporaba plinskega razpršilca je pri pasivnem upiranju omejena oziroma delno prepovedana, saj z  njegovo uporabo policist večinoma ne doseže namena in se kršitelj ne preneha upirati (npr. sedi na  cesti, se drži za pult v gostinskem lokalu ali sedi na  stolu in noče oditi s policisti ipd.). Za obvladovanje  pasivnega upiranja smejo policisti uporabiti plinski razpršilec samo, če z uporabo drugih prisilnih  sredstev niso dosegli namena ali drugih prisilnih  sredstev ne morejo uporabiti, ocenijo pa, da bodo s  plinskim razpršilcem kršiteljevo upiranje obvladali.   Palica  Palica je sredstvo, ki je posebej prirejeno za obram96  bo ali napad. Palica je ena od osnovnih prisilnih  sredstev, ki jih policije po vsem svetu uporabljajo  od njihovega nastanka dalje. Eden od razlogov za  to je tudi dejstvo, da je na nek način podaljšek roke  in zato omogoča delovanje z večje, varnejše razdalje. Že na prvi pogled izraža represivno funkcijo  varnostnih organov in jim omogoča uspešno obvladovanje upiranja oseb v policijskih postopkih, odvrnitev napadov nanje ali koga drugega ter obvladovanje drugih oblik kršenja javnega reda. Palice,  ki jih policije po svetu uporabljajo, so različnih  oblik. Zakon za uporabo palice šteje neposredno  uporabo gumijevke, palice z ročajem – tonfe ter  zložljive in druge tipizirane palice za udarjanje.  Kateri so pogoji za uporabo palice?  Policisti smejo palico uporabiti, če je bila uporaba  telesne sile ali plinskega razpršilca neuspešna ali  Dobro je vedeti, da policisti s palico ne smejo  usmerjeno udarjati po vitalnih delih telesa,  kot so glava, vrat ali genitalije, razen če je to  nujno, ker oseba neposredno ogroža življenje  policistov ali druge osebe.  97  če glede na okoliščine ni mogoče pričakovati, da bi  bila njuna uporaba uspešna. Za obvladovanje pasivnega upiranja policisti palice ne smejo uporabiti, razen če ne morejo uporabiti drugega, milejšega  prisilnega sredstva, s katerim bi obvladali takšno  upiranje. V praksi se lahko zgodi, da je zaradi sicer pasivnega upiranja osebe, ki je izrazito fizično močnejša ali spretnejša od policistov, izvedba  nalog policije otežena ali onemogočena. V takih  primerih je lahko uporaba palice edina možnost za  uspešno izvedbo nalog policije.  Službeni pes  Službeni pes je zaradi svojih posebnih lastnosti  izredno uporaben za opravljanje številnih policijskih nalog (predvsem pri vzdrževanju javnega reda  in miru, iskanju ponesrečencev, pogrešanih oseb,  prepovedanih drog in razstreliva itd.). Navzočnost  policista s službenim psom na določenem kraju nedvomno vpliva na potencialne kršitelje, vendar se  ne šteje za uporabo službenega psa kot prisilnega  sredstva.  Dobro izurjen službeni pes je zelo učinkovito prisilno sredstvo. Policist pri opravljanju policijskih  nalog psa uporabi za neposredno delovanje na  98  osebo. V pogojih za uporabo službenega psa kot  prisilnega sredstva sta določena dva osnovna načina, in sicer z nagobčnikom in brez njega. V prvem  primeru službeni pes na osebo, zoper katero ga policist uporabi, deluje s telesom, v drugem pa tudi z  ugrizom. V obeh primerih ga policist lahko uporabi  na povodcu in brez njega.  Zaradi preprečitve nepotrebnih poškodb pri osebi,  zoper katero ga uporabi, mora policist službenega  psa, če je le mogoče, ves čas nadzorovati.  Kateri so pogoji za uporabo službenega psa?  Zakon predpisuje natančne pogoje za uporabo  službenega psa kot prisilnega sredstva, pri tem pa  razlikuje med uporabo službenega psa v različnih  situacijah:  – službenega psa z nagobčnikom in na povodcu  smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače  obvladati aktivnega upiranja ali odvrniti napada;  – službenega psa z nagobčnikom in brez povodca  smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače  preprečiti bega osebe ali odvrniti napada;  – službenega psa brez nagobčnika in na povodcu  smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače:  99   obvladati aktivnega upiranja z orožjem, nevarnim orodjem, drugimi nevarnimi predmeti  ali snovmi ali odvrniti napada osebe s takimi  predmeti ali snovmi,   obvladati aktivnega upiranja večjega števila  oseb ali odvrniti njihovega napada,   odvrniti napada osebe, ki je fizično močnejša  ali uporablja posebne spretnosti;  – službenega psa brez nagobčnika in brez povodca  smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače:   obvladati aktivnega upiranja z orožjem, nevarnim orodjem, drugimi nevarnimi predmeti ali snovmi ali odvrniti napada s takimi  predmeti ali snovmi, če obstaja neposredna  nevarnost za nastanek hude telesne poškodbe ali hujše posledice za policista ali koga  drugega,   preprečiti bega osebe, ki je oborožena, ali  ima pri sebi nevarno orodje, druge nevarne  predmete ali snovi.  Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih  sredstev  Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev  so predmeti in naprave, s katerimi policisti voznika  100  prisilijo k ustavitvi prevoznega sredstva ali mu onemogočijo pobeg s prevoznim sredstvom.  Ta sredstva so bodičasti trakovi in bodičasta sredstva za preprečevanje nadaljnje vožnje, ki jih policisti položijo na vozišče in so prirejeni tako, da se  ob navozu prevoznega sredstva nanje, predrejo in  izpraznijo pnevmatike. Policisti pa lahko za ustavljanje prevoznih sredstev uporabijo tudi druga sredstva, ki voznika prisilijo k ustavitvi, kot so npr. druga  vozila, plovila, mreže, elektronske naprave, zaščitne  ograje, lesene, betonske ali kovinske ovire ter drugi  materiali, ki se uporabijo kot ovira za preprečitev nadaljnje vožnje. Pri tem pa ne smejo uporabiti vozil, ki  prevažajo nevarno blago ali žive živali.  Kateri so pogoji za uporabo sredstev za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev?  Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev  smejo policisti uporabiti za preprečitev:  – bega s prevoznim sredstvom osebi, zaloteni pri  okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni  dolžnosti;  – bega s prevoznim sredstvom osebi, ki ji je bila  101  odvzeta prostost ali za katero je bil izdan nalog  za odvzem prostosti;  – nezakonitega prehoda s prevoznim sredstvom  čez državno mejo osebi, ki ne upošteva zakonitega policistovega znaka ali ukaza za ustavitev;  – nadaljnje vožnje s prevoznim sredstvom osebi, ki  je bila pred tem najmanj dvakrat pravilno ustavljana in ni upoštevala zakonitega policistovega  znaka ali ukaza;  – nedovoljenega dostopa s prevoznim sredstvom  do objekta, prostora ali območja, kjer se zadržuje, biva ali potuje varovana oseba, ali  – nadaljnje vožnje s prevoznim sredstvom osebi,  ki ne upošteva zakonitega ukaza policista in  poskuša nadaljevati ali nadaljuje vožnjo, pa ne  izpolnjuje pogojev za vožnjo.  Policisti morajo pred uporabo sredstev za prisilno  ustavljanje prevoznih sredstev izvesti vse ustrezne  ukrepe, s katerimi zagotovijo varnost drugim udeležencem v prometu.  Uporaba prisilnih sredstev proti množici  Poleg prisilnih sredstev, ki so navedena v prejšnjih  poglavjih (sredstva za vklepanje in vezanje, telesna sila, plinski razpršilec, palica in službeni pes),  102  sme policija ob večjih nemirih ali neredih uporabiti  tudi konjenico, posebna motorna vozila, vodni curek ali plinska ter druga sredstva za pasivizacijo.  Uporaba vodnega curka, konjenice, posebnih  motornih vozil in plinskih ter drugih sredstev  za pasivizacijo  Uporaba vodnega curka pomeni usmerjen vodni  curek pod pritiskom za potiskanje, odrivanje, razdvajanje ali razganjanje ljudi, tako da se z najmanjšimi škodljivimi posledicami vzpostavi javni red.  Policisti vodni curek lahko uporabijo iz posebnega  vozila (poimenovan vodni top), vodne črpalke ali iz  vodovodnega omrežja.  Policijska konjenica je namenjena predvsem za  vzdrževanje javnega reda in miru, kadar je ta huje  ali množično kršen. Policisti pri varovanju javnih  zbiranj izvajajo taktične postopke, ki se večinoma ne  obravnavajo kot prisilno sredstvo (npr. spremljanje  navijačev, ustrezna postavitev policistov s konji zaradi boljše preglednosti nad dogajanjem v množici  …), dokler ne gre za postopek s konji, pri katerem  konj s telesom neposredno deluje na ljudi. Konjenica  je zaradi izrednih lastnosti (ustrezno izurjenih) konjev zelo učinkovito prisilno sredstvo. S potiska103  njem, odrivanjem, razdvajanjem ali razganjanjem  množice policisti s konji pri vzpostavljanju javnega  reda ob hujših kršitvah delujejo usklajeno z drugimi  policisti, ki sodelujejo pri varovanju javnih zbiranj.  Posebna motorna vozila so lahko običajna vozila  z možnostjo za namestitev ograj in zaščitnih mrež  (enoprostorci, terenska vozila) ali posebej prirejena vozila (npr. SOV – specialno oklepno vozilo), na  katere se na sprednji del namesti posebna ograja.  Uporabijo se kot pomoč pri vzdrževanju ali vzpostavljanju javnega reda ter tudi pri opravljanju drugih nalog policije, ko je treba zagotoviti pomoč ali  večjo varnost. Ograja na vozilu se lahko uporabi za  zadrževanje ali preusmerjanje ljudi ali za neposredno delovanje nanje s potiskanjem, z odrivanjem  ali razganjanjem. Z zadrževanjem ali zaporo ulic  policisti ljudem preprečijo dostop do določenega  kraja, s preusmerjanjem množici spremenijo smer  gibanja in ji preprečijo, da pride na določen kraj,  ali jo preusmerijo na kraj, kamor želijo, da pride.  Množico lahko potisnejo na določeno območje, z  odrivanjem ali razganjanjem pa jo odstranijo z določenega območja.  Plinska in druga sredstva za pasivizacijo s svojim  učinkom delujejo neposredno na osebe. Plinska  104  sredstva vsebujejo snovi, ki dražijo sluznice, zato  povzročajo solzenje, kašljanje in otežujejo dihanje osebam, zoper katere so uporabljena. Druga  sredstva za pasivizacijo so bombe ali izstrelki z  zvočnim, svetlobnim ali dimnim učinkom ali s kombinacijo navedenih učinkov ter gumijasti izstrelki.  Kateri so pogoji za uporabo vodnega curka,  konjenice, posebnih motornih vozil in plinskih ter drugih sredstev za pasivizacijo?  Ta prisilna sredstva smejo policisti uporabiti, ko je  javni red huje in množično kršen in ga drugače ne  morejo vzpostaviti. Sredstva so praviloma namenjena za delovanje proti množici, lahko pa so uporabljena tudi zoper posameznike. Najpogosteje se  uporabljajo za potiskanje, odrivanje, razdvajanje  ali razganjanje množice. Poleg naštetega smejo policisti navedena sredstva uporabiti tudi ob  nekaterih drugih primerih (teroristična dejanja,  ugrabitve, prijetje osebe, ki se aktivno upira, napada, se zabarikadira ali drugače onemogoča izvedbo policijske naloge, ali ko policisti utemeljeno  pričakujejo oborožen odpor, zaradi česar bi lahko  bilo neposredno ogroženo življenje policista ali  druge osebe).  105  Policisti lahko plinska in druga sredstva za pasivizacijo uporabijo po odredbi pooblaščene osebe  (generalnega direktorja policije, direktorja policijske uprave ali policista, ki ga za to pooblasti) in le  izjemoma samoiniciativno (ob napadu nanje ali na  druge osebe ali če okoliščine zahtevajo takojšnje  ukrepanje).  Strelno orožje  Strelno orožje je najhujša vrsta prisilnega sredstva,  ki ga sme pri opravljanju policijskih nalog uporabiti policist. Posledice uporabe strelnega orožja so  ponavadi hude, zato morajo biti skladno z načelom  sorazmernosti pogoji za uporabo strelnega orožja  določeni tako, da se lahko uporabi le, ko je ogroženo življenje policistov ali drugih oseb.  Dobro je vedeti, da policisti pred uporabo vodnega curka, konjenice, posebnih motornih  vozil ali plinskih ter drugih sredstev za pasivizacijo množici ukažejo, da preneha s kršenjem  javnega reda in naj se mirno razide. Prav tako  jo opozorijo na uporabo teh sredstev, če ukaza  ne bi upoštevala.  106  Predpisi določajo, da imajo policisti pravico in dolžnost imeti in nositi orožje in strelivo. Praviloma  policisti nosijo službene pištole, izjemoma pa lahko nosijo tudi drugo strelno orožje.  Kateri so pogoji za uporabo strelnega orožja?  Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti  uporabiti strelno orožje samo, če ne morejo drugače:  – odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega  protipravnega napada, s katerim je ogroženo življenje, ali  – preprečiti, da bi oseba, ki ima v okoliščinah, ki  kažejo na storitev kaznivega dejanja, za uporabo  pripravljeno strelno orožje, eksplozivna sredstva  ali druge nevarne predmete ali snovi, z njimi  ogrozila življenje ene ali več oseb.  Za napad na policista ali drugo osebo se šteje tudi,  če oseba seže po orožju, drugem nevarnem predmetu ali snovi, jih potegne ali poskusi potegniti ali  drži v položaju, v katerem lahko v trenutku pride do  napada.  Če oseba, zoper katero policisti smejo uporabiti  strelno orožje, beži ali se umika proti skupini oseb  107  ali se v njej nahaja, smejo policisti streljati le, če  oseba neposredno ogroža življenje oseb. Če se oseba nahaja v bližini državne meje ali se ji približuje,  morajo policisti streljati tako, da izstrelek ne preleti državne meje.  Kakšen je postopek policista pri uporabi strelnega orožja?  Predpisi natančno urejajo postopek policista pri  uporabi strelnega orožja ter s tem stremijo k temu,  da kljub obstoju vseh pogojev za uporabo strelnega  orožja policist poskuša z milejšimi načini doseči izvršitev policijske naloge. Predpisani sta policistovi dolžnosti, da osebo opozori na uporabo strelnega orožja  in izstreli opozorilni strel. Postopek tudi določa, da  policist načeloma ne strelja v vitalne dele človekovega telesa, temveč le v tisti del telesa, ki bo napadalca  ali bežečo osebo onesposobil za napad ali beg.  Policist mora pred uporabo strelnega orožja osebo  opozoriti s klicem: »Stoj, policija, streljal bom!«  Takoj po izrečenem opozorilu, da bo streljal, mora  izstreliti še opozorilni strel v varno smer.  Ta policistova dolžnost pa ni absolutna. Včasih  okoliščine ne dopuščajo izrekanja predhodnega  108  opozorila. To je predvsem v primeru neposrednega  napada na policista ali koga drugega. Zato je predpisano, da mora policist osebo opozoriti in izstreliti opozorilni strel, če okoliščine to dopuščajo.  Kdaj sme policist voditi postopek z izvlečenim  in naperjenim orožjem?  Izvajanje postopka z naperjenim orožjem ne pomeni uporabe strelnega orožja. Gre za tipizacijo policijskega postopka, pri čemer je predvidena stopnja  nevarnosti pri izvajanju postopka taka, da zahteva  posebno previdno ravnanje. Naperjeno orožje pomeni možnost hitrejšega policistovega odziva v  primeru neposrednega napada osebe v postopku. 
POLICIJSKA POOBLASTILA ZA VAROVANJE DOLOČENIH OSEB IN OBJEKTOV
Predpisi posebej določajo nekatera pooblastila policistov, ki jih ti izvajajo pri varovanju oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki so posebnega  državnega pomena. Policisti pri tem načrtujejo, organizirajo, koordinirajo, usmerjajo, vodijo, nadzirajo in izvajajo ukrepe preventivno-operativnega,  tehničnega in fizičnega varovanja.  109  Ukrepi policistov se izvajajo po različnih stopnjah  intenzitete glede na oceno ogroženosti. Tako na  primer šefa tuje države na državniškem, uradnem  in delovnem obisku v Republiki Sloveniji varujejo po najvišji stopnji izvajanja ukrepov policije,  predsednika Republike Slovenije in predsednika  Vlade Republike Slovenije po nekoliko nižji stopnji. Po še nižjih stopnjah pa na primer predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, ministra, pristojnega za zunanje zadeve, ministra,  pristojnega za obrambo, ministra, pristojnega za  notranje zadeve, predsednika Državnega sveta  Republike Slovenije, predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, predsednika Vrhovnega  sodišča Republike Slovenije ipd.  Policija na podlagi odredbe generalnega direktorja  policije lahko varuje tudi druge državne funkcionarje ali pomembne tuje osebe, če je zaradi opravljanja njihove funkcije oziroma opravljanja javnih  nalog resno ogroženo njihovo življenje in telo.  V okviru varovanja določenih oseb in objektov  policisti poleg že opisanih pooblastil izvajajo tudi  varnostno preverjanje oseb in akreditacijski postopek z namenom ugotavljanja varnostnih zadržkov  tistih oseb, ki bi se lahko nahajale ali se že nahajajo  pri varovani osebi ali varovanem objektu.  110 
POLICIJSKA POOBLASTILA NA VODAH 
Naloge, ki jih policisti opravljajo na morju in na celinskih vodah, so različne in v marsičem drugačne  od nalog policistov na kopnem. Naloge policistov  Dobro je vedeti, da smejo policisti zaradi zagotavljanja varnosti določenih oseb, objektov  in okolišev objektov, ki so posebnega državnega pomena, omejiti dostop do prostora, kjer  bodo potekali oziroma potekajo dogodki državnega pomena. Zaradi varovanja določenih  varovanih oseb, ki so visoko ogrožene, smejo  policisti imetnikom stanovanj, stanovanjskih  hiš in drugih objektov, ki se nahajajo v neposredni bližini ali ob poti, kjer se bo zadrževala  varovana oseba, ukazati, da v določenem času  zaprejo okna, odstranijo vozila, smetnjake in  druge predmete, ki bi lahko predstavljali oviro ali nevarnost za varovano osebo. Policisti  smejo tudi zahtevati, da se za nujno potreben  čas prepove ali omeji promet ter ustavijo dela  na objektih, cestah in ob cestah, prepove lov,  minerska dela in strelske vaje.  111  so usmerjene predvsem v nadzor plovil, kontrolo  oseb na plovilih in kontrolo oseb, ki se ukvarjajo z  različnimi dejavnostmi na vodah. Poleg policijskih  pooblastil, ki jih imajo pri opravljanju nalog na kopnem, smejo policisti:  – preveriti zastavo plovila,  – ustaviti plovilo,  – pregledati listine plovila, članov posadke in drugih oseb na plovilu,  – pregledati in dokumentirati območje pod vodno  gladino, vključno z dnom,  – pregledati ali preiskati plovilo,  – ukazati prekinitev potopa potapljaču ter  – zasledovati, zajeti in odpeljati plovilo, člane  posadke in druge osebe na plovilu na določeno  mesto ali k pristojnemu organu.  Preverjanje zastave plovila  Zastava je znak državne pripadnosti plovila, zato  obstajajo določena mednarodna pravila, kdaj mora  imeti plovilo izobešeno zastavo. Če policist opazi,  da določeno plovilo nima izobešene zastave, ali če  sumi, da izobešena zastava ne odgovarja pripadnosti plovila, opozori poveljnika plovila, naj izobesi  zastavo ali sporoči podatke o pripadnosti plovila.  112  Te zahteve policist praviloma posreduje s pomočjo  avdionaprav (megafon). Če posadka plovila upošteva policistovo zahtevo, se postopek po preverjanju konča. V nasprotnem primeru ali ob sumu  kaznivega dejanja ali prekrška pa policist zahteva,  da poveljnik svoje plovilo ustavi.  Ustavitev plovila  Znak za ustavitev plovila daje policist z vidnim ali  zvočnim signalom z razdalje, s katere lahko posadka kontroliranega plovila zazna znak. Znaki se  lahko dajejo s svetilko, piščalko, signalno pištolo  ali na drug z mednarodnimi pravili predpisan način.  Ustavitev plovila pomeni zmanjšanje hitrosti ustavljenega plovila na hitrost, ki še zagotavlja njegovo  varno plovbo, na policistov ukaz pa tudi izključitev  pogonskega sistema. Če se plovilo ne ustavi, obstaja pa sum, da so kršeni predpisi, mednarodne  pogodbe ali pravila mednarodnega prava, se lahko  policist odloči za zasledovanje plovila. Pri tem sme  uporabiti sredstva, primerna za zaustavitev plovila.  Pregled listin plovila, članov posadke in drugih oseb na plovilu  Policisti smejo preveriti listine, ki jih morajo imeti  113  določene vrste plovil: vpisni list plovila (razvidna  državna pripadnost, lastništvo plovila, namembnost, kategorija), potrdilo o usposobljenosti za  upravljanje plovila, popis posadke (seznam članov posadke in potnikov), ladijski dnevnik (le za  določene vrste ladij), knjigo in manifest tovora  (razviden tovor in njegova razporeditev na ladji),  dovoljenje za ribolov (če ga posadka opravlja ali  ima na plovilu ribolovna sredstva). Naštete listine  se nanašajo tako na člane posadke kot na morebitne potnike. Policisti lahko pregledajo listine na  plovilu ali od poveljnika zahtevajo, da jih prinese  na policijsko plovilo.  Pregled in dokumentiranje območja pod vodno gladino, vključno z dnom  Če je zaradi razjasnitve določenih dejstev in okoliščin potrebno neposredno opazovanje, smejo  Dobro je vedeti, da sme policist ob neugodnih  vremenskih razmerah ali zaradi varnosti posadke ter plovila poveljniku ustavljenega plovila ukazati, naj odpluje v najbližje zavetrje ali  pristanišče, kjer konča policijski postopek.  114  policisti pregledati in dokumentirati območje pod  vodno gladino, vključno z dnom. Gre za primere  iskanja utopljencev, podvodnih ogledov krajev kaznivih dejanj, iskanja predmetov, podvodnih pregledov plovil zaradi suma tihotapstva, odkrivanja  krivolovcev ipd.  Območje pod vodno gladino (pregled ladij in ladijskih balastnih tankov, rek, jezer, sifonov, gramoznih jam, podvodnih jam, jaškov, kanalov, ribnikov,  bazenov, raznih vodnih zapornic do višinskih jezer,  ipd.) pregledajo in dokumentirajo policisti potapljači neposredno ali s pomočjo tehničnih sredstev.  Pregled in preiskava plovila  Policisti smejo pregledati plovilo, ko je treba neposredno preveriti dejstva in okoliščine, povezane z  razlogi za zaustavitev plovila. Pregled plovila zajema pregled nadvodnega in podvodnega dela plovila, prostorov za vkrcavanje in izkrcavanje oseb,  prtljage in tovora, prostorov za upravljanje plovila  ter prostorov za zadrževanje potnikov in članov posadke. Pregled plovila zajema tudi pregled naprav,  opreme plovila, prtljage in tovora na plovilu, ne  pa tudi bivalnih kabin in skritih delov plovila. Vsak  intenzivnejši poseg od naštetega pomeni preiskavo  115  plovila. Pri preiskavi bivalnih in skritih prostorov  plovila mora policist ravnati po določilih o hišni  preiskavi po zakonih, ki urejata kazenski ali prekrškovni postopek (pred izvedbo preiskave mora  pridobiti odredbo pristojnega sodnega organa oziroma brez odredbe, če obstajajo zakonski pogoji za  izvedbo hišne preiskave brez odredbe).  Prekinitev potopa potapljača  Izvajanje policijskih pooblastil pogosto zahteva takojšnje in odločno ukrepanje, zato smejo policisti  potapljaču ukazati prekinitev potopa in na površju  izvesti identifikacijski postopek in druge postopke.  Če ukaza za prekinitev potopa ni mogoče izreči neposredno ustno, policisti za sporazumevanje uporabijo mednarodne standardne znake za sporazumevanje pod vodo.  Zasledovanje in zajetje plovila  Pregon in zajetje plovila, ki ne upošteva znakov  policije za ustavitev, sta potrebna zaradi izvedbe  drugih policijskih pooblastil. Če se ugotovi, da so  poveljnik plovila, člani posadke ali druge osebe na  plovilu kršile predpise, mednarodne pogodbe ali  pravila mednarodnega prava in so izpolnjeni zakon116  ski pogoji za privedbo ali pridržanje, smejo policisti  plovilo, člane posadke in druge osebe na plovilu odpeljati na določeno mesto ali k pristojnemu organu.  Policisti lahko zasledujejo plovilo tudi na odprto  morje vse do trenutka, ko zasledovano plovilo zapluje v tuje teritorialne vode.  Ko se plovilo pri zasledovanju zaustavi, policist  opravi pregled oziroma preiskavo plovila. Če poveljnik ustavljenega plovila noče omogočiti pregleda ali če je policist s pregledom listin ali s pregledom plovila ali na drug način ugotovil, da gre za  kršitev predpisov, mednarodnih pogodb ali pravil  mednarodnega prava, plovilo zajame in pripelje v  najbližje pristanišče.  Zajetje plovila pomeni ukrep, s katerim policist prevzame nadzor nad plovilom. Gre za začasen ukrep  zaradi privedbe posadke v postopek pri pristojnem  organu. 
ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV
Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica,  opredeljena v ustavi. Informacijska zasebnost po117  meni, da ne sme nihče brez zakonite podlage ali  posameznikove izrecne privolitve zbirati, uporabljati, obdelovati ali drugim posredovati informacij, ki spadajo med njegove osebne podatke (gre za  podatke, ki kažejo na njegove lastnosti, stanja ali  razmerja). Splošno varstvo osebnih podatkov ureja  Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki ureja varstvo  podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, njihovo  zavarovanje, posameznikove pravice, evidence za  potrebe varstva osebnih podatkov ter nadzor in  spremljanje izvajanja zakona.  Kdaj lahko policisti posežejo v informacijsko  zasebnost?  Policisti so na podlagi zakona upravičeni, da od  oseb, zaradi opravljanja policijskih nalog, zbirajo osebne in druge podatke, vključno s podatki iz  zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. V  Dobro je vedeti, da cilj varstva osebnih podatkov ni varstvo podatkov samih, temveč varstvo  posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. S tem se zagotavlja posameznikova informacijska zasebnost.  118  praksi to pomeni, da opravljajo informativne razgovore in zbirajo obvestila, povezana s kaznivimi  dejanji, prekrški ali drugimi varnostnimi vprašanji.  Policisti zbirajo osebne podatke večinoma od oseb  v postopku, od drugih oseb, ki o predmetu policijskega postopka kaj vedo, iz policijskih evidenc in  uradnih evidenc drugih državnih organov, javnih  knjig ali drugih zbirk podatkov. Ravnanje z osebnimi podatki je tako urejeno tudi v Zakonu o nalogah  in pooblastilih policije, kjer so določene tudi zbirke  osebnih podatkov (evidence), ki jih vodi policija,  njihova vsebina in roki hrambe.  Policija sme snemati in rekonstruirati elektronske  komunikacije v svojem informacijsko-telekomunikacijskem sistemu, ki so namenjene opravljanju  policijskih nalog in potekajo znotraj policije ali  z drugimi državnimi organi ali nosilci javnih pooblastil. V skladu z zakonom se lahko posnetki ali  njihove rekonstrukcije obdelujejo za preverjanje  zakonitosti in strokovnosti policijskih postopkov in ukrepov pri opravljanju policijskih nalog.  Udeleženci komunikacije morajo biti vnaprej obveščeni o tem, da se komunikacija snema in kakšen je  namen snemanja.  Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti  zaradi zbiranja osebnih in drugih podatkov, name119  njenih dokazovanju prekrškov in kaznivih dejanj  ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev,  uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje  ter video- in avdiosnemanje ter tehnična sredstva  za označevanje ali identifikacijo oseb, vozil in  predmetov, ki so v uporabi v policiji. Pri nadzoru  cestnega prometa na javnih cestah in na drugih  javnih površinah smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za odkrivanje in dokazovanje prekoračene najvišje dovoljene hitrosti na kontrolnih  točkah, prekoračene povprečne hitrosti na cestnih  odsekih ter tehnična sredstva za ugotavljanje drugih prekrškov. Posnetki, ki niso predmet nadaljnjih postopkov, morajo biti izbrisani najkasneje v  30 dneh.  Policisti smejo tehnična sredstva za fotografiranje  ter video- in avdiosnemanje uporabiti tudi za spremljanje zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil. Prav tako smejo policisti navedena tehnična  sredstva uporabiti tudi za snemanje javnih zbiranj  z namenom učinkovitega zagotavljanja varnosti  ljudi in premoženja, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati množične kršitve javnega reda ali  kazniva dejanja.  120 
PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI
Večkrat so že bile omenjene posameznikove ustavno varovane pravice in pogoji za njihovo omejevanje. Država se mora vzdržati poseganja v ustavno  varovane pravice, na drugi strani pa mora zagotavljati učinkovite ukrepe zoper družbi nevarna dejanja. Samo v zakonsko določenih primerih je dovoljeno posegati v določene ustavno zagotovljene  človekove pravice in svoboščine. Gre za primere, ko  je treba preiskati določeno kaznivo dejanje, zbrati dokaze ali prijeti storilca dejanja. Pri najhujših  oblikah storitev kaznivih dejanj, predvsem v okviru  organizirane kriminalitete, kjer se kaznivih dejanj  ne da odkrivati drugače, se lahko izjemoma uporabljajo tudi prikriti preiskovalni ukrepi (npr. prirejena identiteta in prirejeno lastništvo sredstev, tajno  opazovanje, pridobivanje podatkov o prometu v  elektronskem komunikacijskem omrežju, nadzor  elektronskih komunikacij, kontrola pisem in drugih  Dobro je vedeti, da ima posameznik pravico do  seznanitve s svojimi podatki v evidencah policije, vendar je v zakonu natančno določeno, iz  katerih evidenc ter pod kakšnimi pogoji.  121  pošiljk, prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju, itd.).  Da policisti lahko uporabijo prikrite preiskovalne  ukrepe, mora biti izpolnjenih več pogojev, predvsem pa, da je poseg policista specifično opredeljen in določen v zakonu, da poseg z odločbo  odredi sodišče oziroma državni tožilec, da je določen čas izvajanja posega ter da je poseg nujen  za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za  varnost države.
PRITOŽBE ZOPER DELO POLICISTOV 
Če se posameznik ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih  nalog, ki bi lahko pomenilo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, se lahko najkasneje v  45 dneh po dogodku pritoži na Ministrstvo za notranje zadeve.  Pritožbo lahko na ministrstvo vloži v pisni obliki,  ustno na zapisnik ali elektronsko na uradni e-naslov ministrstva. Velja, da je pritožbo v elektronski  obliki, ki ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, vložila in podpi122  sala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik.  Pritožba mora biti razumljiva in mora vsebovati:  – osebno ime ter naslov stalnega in začasnega  prebivališča pritožnika,  – podatke o morebitnem pooblaščencu pritožnika,  – naslov za vročanje, ki lahko vsebuje tudi druge  podatke (elektronski naslov, telefonska številka),  – kraj, čas in opis dejanja ali opustitve dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ko naj bi  bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine,  – morebitna dejstva in dokaze (fotografije, dokumente), na katerih temelji pritožba, in  – podpis pritožnika.  Pri ugotavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin se kot pritožbeni razlogi upoštevajo predvsem navedbe o:  – opustitvi oziroma neukrepanju policistov,  – uporabi prisilnih sredstev,  – uporabi policijskih pooblastil ter  – komunikaciji, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu.  V pritožbenem postopku se ne obravnavajo:  123  – ugovori ali zahteve za sodno varstvo v prekrškovnem postopku,  – različna pisanja ali pobude, ki ne izpolnjujejo  pogojev pritožbe, zlasti kadar se nanašajo na  nestrinjanje s predpisanimi metodami in načinom dela policije ali pomenijo pritožbo zoper  postopke ali  – dejanja policistov, ki niso bila storjena med  opravljanjem policijskih nalog.  V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine  izvedbe policijskega postopka in uporabe policijskih pooblastil. Ne ugotavlja pa se, ali je oseba, ki  je vložila pritožbo, storila kaznivo dejanje oziroma  prekršek ali ne. S pritožbenim postopkom se pritožnik ne more izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo  dejanje ali prekršek.  Pritožbe, vložene zoper delo policistov, se rešujejo  na dveh ravneh:  – v pomiritvenem postopku pri vodji policijske  enote,  – pred senatom ministrstva.  124  Reševanje pritožbe v pomiritvenem postopku  pri vodji policijske enote  Pomiritveni postopek je razgovor med vodjo policijske enote, v katero je razporejen policist, zoper  delo katerega je vložena pritožba, in pritožnikom.  Vodja seznani pritožnika z ugotovitvami v zvezi s  pritožbo, pri čemer mu mora v razgovoru omogočiti tudi, da predstavi dejstva v zvezi s pritožbo in  predlaga dokaze za ugotovitev dejanskega stanja.  Vodja policijske enote najprej preveri vsa dejstva  v zvezi s pritožbo. Preveri tudi, če je bilo ravnanje  policista zakonito, strokovno in etično, torej skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo delo policista. Vodja nato povabi pritožnika na razgovor, na  katerem ga seznani z ugotovitvami in morebitnimi  ukrepi v zvezi z njegovo pritožbo. O pomiritvenem  postopku se piše zapisnik. Če se pritožnik strinja z  ugotovitvami in ukrepi, se pritožbeni postopek zaključi s podpisom zapisnika.  Reševanje pritožbe na senatu  Pritožba se rešuje na senatu, če se pritožnik ne strinja z ugotovitvami vodje v pomiritvenem postopku,  razen če iz dokumentacije pomiritvenega postopka  125  nesporno izhaja, da so bile okoliščine preverjene v  zadostni meri in je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, nadaljnji postopek pred senatom pa ne bi pripeljal do drugačne odločitve. Senat  obravnava pritožbo, tudi če se pritožnik ne odzove  vabilu na razgovor pri vodji policijske enote in če  pisno sporoči, da želi nadaljevanje pritožbenega  postopka na senatu.  Pritožba se obravnava neposredno pred senatom  (brez pomiritvenega postopka) v naslednjih primerih očitanja hujšega posega v človekove pravice in  temeljne svoboščine:  – če je bil v policijskem postopku, na katerega se  pritožba nanaša, kdo hudo telesno poškodovan,  posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil  življenje;  – če se pritožba nanaša na policijski postopek, v  katerem so bila prisilna sredstva uporabljena zoper več kot tri osebe in je nastala lahka telesna  poškodba;  – če se pritožba nanaša na policijski postopek, v  katerem je bilo uporabljeno strelno orožje;  – če so bili v policijskem postopku udeleženi otroci  ali mladoletniki ali pripadniki narodnostnih ali  etničnih skupnosti ali manjšin ali drugih ranljivih skupin;  126  – če so v pritožbi navedene trditve o mučenju, krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali  kaznovanju;  – če je pritožba vložena zoper vodje policijskih  enot ali vodje notranjih organizacijskih enot policije;  – če se obravnava pritožba tujca, ki ne prebiva na  območju Republike Slovenije;  – v drugih primerih očitkov hudega posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine.  Pritožbo na senatu rešuje tričlanski senat, ki ga  sestavljajo pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Predstavnike javnosti na predlog  lokalnih skupnosti ali organizacij civilne družbe,  strokovne javnosti in nevladnih organizacij imenuje minister za notranje zadeve.  Pritožbo, ki se obravnava pred senatom, poročevalec temeljito preveri, zbere vsa dokazila in  pripravi poročilo, ki ga predstavi na seji senata.  Poročevalec je praviloma pooblaščenec ministra,  lahko pa je tudi vodja policijske enote ali drug  uslužbenec policije, ki je na predlog generalnega  direktorja policije s pisnim sklepom ministra pooblaščen in odgovoren za opravljanje vseh nalog pri  ugotavljanju dejanskega stanja pritožbe.  127  Na sejo senata sta s pisnim vabilom vabljena pritožnik in policist, zoper katerega je bila vložena  pritožba. Vabilu je priloženo poročilo o ugotovitvah v zvezi s pritožbo, na katero lahko pritožnik in  policist v petih delovnih dneh po prejemu podata  pripombe, ki se obravnavajo na seji senata. V vabilu sta opozorjena, da bo senat odločal o pritožbi  tudi, če se seje senata ne udeležita, in da stroške  udeležbe na seji senata krijeta sama. Na seji senata lahko predstavita svoja dejstva o vsebini pritožbe. Po obravnavi pritožbene zadeve na senatu  ta z glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe.  Sprejme se odločitev, za katero glasujeta vsaj dva  člana senata. Odločitev senata je dokončna. Vodja  senata v skladu z odločitvijo na senatu pripravi in  podpiše pisni odgovor pritožniku, v katerem je odločitev senata vsebinsko obrazložena. Ob utemeljeni pritožbi mora policija v 30 dneh po končanem  pritožbenem postopku pisno poročati ministrstvu  o sprejetih in izvedenih ukrepih.  128
SEZNAM ORGANIZACIJ, NA KATERE SE LAHKO  DRŽAVLJANI OBRNEJO PO POMOČ 
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za  policijo in druge varnostne naloge, Sektor za  pritožbe zoper policijo, Štefanova ulica 2, 1000  Ljubljana, pritozbe.mnz@gov.si;  2. Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna  policijska uprava, Štefanova ulica 2, 1000  Ljubljana, gp.policija@policija.si;  3. Varuh človekovih pravic RS, Dunajska cesta 56,  1109 Ljubljana, info@varuh-rs.si.  mag. Ivan Celestina  mag. Gregor Hudrič  Direktorat za policijo in  druge varnostne naloge MNZ  ISBN 961-6797-30-6