Kaj je zdravnica povedala molivcem pred porodnišnico?

Svetovna pobuda 40 dni za življenje je v letošnjem postnem času rešila 484 otrok pred gotovo smrtjo na klinikah za splave po vsem svetu. Poleg teh dragocenih rešenih življenj akcija rojeva tudi druge sadove, ki so skriti v srcih ljudi. 

Letošnjo pomlad smo se v bolj simbolični obliki pridružili svetovni pobudi, ki po vsem svetu rešuje na tisoče otrok. Gre za otroke staršev, ki so se že odločili, da bodo končali življenje svojega nerojenega otroka, pa si zadnji trenutek premislijo, ko srečajo molivce pred porodnišnico. 

Njena znanka je končala življenje svojega nerojenega otroka v sedmem mesecu nosečnosti zgolj zaradi tega, ker je imel otroček po ultrazvočni sliki eno nogico krajšo od druge. Za trenutek se nam je svet ustavil...

Molivci pred porodnišnico molijo za vse te otroke, ki na krivičen način umirajo po naših klinikah, in so obenem tudi znamenje dobrega in človeške topline, zaradi česar si marsikateri par premisli in ne uresniči svoje žalostne namere. V Sloveniji do sedaj poznamo tri primere - tri otroke, ki živijo, ker so se mame premislile, ko so videle oz. spregovorile z molivci pred ljubljansko porodnišnico. 

Skoraj vsak dan, ko molimo, se zgodi kaj zanimivega. Veliko ljudi nam izkaže podporo, marsikdo zavije z očmi, nas pošilja domov, drugi si želijo pogovora, informacij ipd. Veliko ljudi ne ve, da se praktično na istem mestu, kjer se  otroci rojevajo, po rokah zdravnikov, ki naj bi reševali življenja, dogaja ravno nasprotno, da njihova življenja na nehuman način končujejo. 

Kdo sedi v teh komisijah, ki te krutosti odobrijo? Kdo ne vidi človeškosti v otroku v sedmem mesecu nosečnosti? Kdo ima pravico odločati, da je življenje nekoga z eno nogo krajšo od druge manj dostojanstveno od tistih, ki imajo nogi enako dolgi? Zaradi kakšnih neumnih "zdravstvenih" razlogov umirajo naši, slovenski otroci? Meni to pove, da lahko v Sloveniji ubiješ svojega nerojenega otroka, kadarkoli hočeš, praktično brez večjih omejitev. Vse do rojstva. 

Še posebej bi rada izpostavila dogodek, ki me ob pomisli vedno znova vznemiri. Do ene izmed molivk je pristopila zdravnica in ji rekla, da je izjemno hvaležna za našo prisotnost, da bi se nam tudi sama pridružila, če bi imela pogum. Ker je zdravnica, tega še ne zmore. Potem je podelila z nami pretresljiv primer. Njena znanka je končala življenje svojega nerojenega otroka v sedmem mesecu nosečnosti zgolj zaradi tega, ker je imel otroček po ultrazvočni sliki eno nogico krajšo od druge. Za trenutek se nam je svet ustavil... Bila je globoko žalostna in nas spodbudila, da s svojo prisotnostjo še naprej opominjamo ljudi o nehumanost, ki se dogaja za zidovi ljubljanske ginekološke klinike. 

To se dogaja v Sloveniji, dragi sodržavljani! Nedolžno človeško življenje se lahko uniči zgolj zaradi tega, ker ima eno nogo krajšo od druge. Iščem besede, da bi izrazila svojo žalost in ogorčenje nad to krivico. Obnemiš!

Kdo sedi v teh komisijah, ki te krutosti odobrijo? Kdo ne vidi človeškosti v otroku v sedmem mesecu nosečnosti? Kdo ima pravico odločati, da je življenje nekoga z eno nogo krajšo od druge manj dostojanstveno od tistih, ki imajo nogi enako dolgi? Zaradi kakšnih neumnih "zdravstvenih" razlogov umirajo naši, slovenski otroci? Meni to pove, da lahko v Sloveniji ubiješ svojega nerojenega otroka, kadarkoli hočeš, praktično brez večjih omejitev. Vse do rojstva. 

Take Slovenije nočemo! Ta izprijenost se mora končati! Čas je, da začnemo spoštovati človeško življenje vsaj toliko kot spoštujemo življenje štorkelj ali človeške ribice. 

Zato potrebujemo pohod za življenje, da se prebudimo in postavimo za vse te otroke, ki se zanje nihče ne postavi; v katerih življenju nihče ne vidi vrednosti; ki jim je dostojanstvo odvzeto. Nekdo drug se lahko odloči, da niso ljudje. Da jim ne pripadajo nobene pravice. Zato potrebujemo Pohod za življenje, da se izobrazimo o teh dejstvih. O teh krivicah. Da se nehamo sprenevedati, da tega ni, da nehamo to tolerirati. 

Podpišite deklaracijo o človekovih pravicah nerojenih otrok! Vabljeni na Pohod ZA življenje! Če rešimo eno življenje, je vredno!

Urša Cankar Soares

 

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!. Namenjena je izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top