Uvod Predlog zakona vsebuje nekaj manjših izboljšav obstoječe ureditve, ki smo jih že dolgo čakali, saj smo se o nujnih popravkih tega zakona z isto ekipo na ministrstvu pogovarjali že v času Pahorje vlade. Za večino ljudi je v predlogu zakona žal več takšnih rešitev, ki pomenijo poslabšanje ali neutemeljeno zmanjšanje pravic in jih zato ocenjujemo kot neprimerne. Ob njih se ne moremo znebiti vtisa, da je bilo glavno vodilo pri pripravi predloga zakona varčevanje oziroma zniževanje sredstev, ki bi jih država vložila v družine. Ob branju utemeljitev nekaterih rešitev z veseljem ugotavljamo, da ministrstvo po novem priznava, da sta za zdrav razvoj otroka izjemno pomembna tako mama kot oče, a se je pri upoštevanju tega dejstva zadeve lotilo na tako neroden način, da bi mladim staršem po nepotrebnem zapletali življenje, namesto da bi ga poenostavili. V spremnih besedilih opažamo pogosto pojavljanje jezikovno nesmiselne besedne zveze »enakost med spoloma«. Radi bi opozorili, da spola nista enaka (to vendar vedo že otroci v vrtcu), morata pa biti enakopravna in morata imeti čim bolj enake možnosti in možnosti izbire, da je vsaka ženska lahko ženska, kakor si to sama želi, in vsak moški lahko moški, kakor si to sam želi, in kakor se o tem par dogovori in uskladi, pri čemer naj bosta čim bolj svobodna. Ob pregledu predloga zakona, ki je poslan v javno razpravo, z veseljem ugotavljamo, da je bilo upoštevanih kar nekaj pripomb, ki smo jih v Družinski pobudi dali že na predlog, ki je bil predložen v obravnavo Strokovnemu svetu za družino pri MDDSZEM, tako da nekaterih slabih rešitev ne vsebuje več, nekatere pa so nekoliko omiljene. Ob dejstvu, da empirični podatki jasno kažejo, da so ravno družine ena izmed skupin prebivalstva, ki so v krizi na račun uravnoteženja javnih financ izgubile največ, menimo, da tudi ti omiljeni predlogi niso sprejemljivi in upravičeni, in jih tudi manjše izboljšave, ki jih predlog zakona prinaša, ne odtehtajo ali upravičijo. V nadaljevanju je pregled pomembnejših predlaganih sprememb s kratkimi komentarji in predlogi Družinske pobude za izboljšanje rešitev. Izboljšave so označene s »+«, poslabšanja z »-«, predlogi s pozitivnimi in negativnimi učinki z »±«, nekatere opombe z »○«). Pregled pomembnejših predlaganih sprememb in predlogi DP za njihovo izboljšanje Očetovski dopust: - Ukinitev 75 dni neplačanega dela očetovskega dopusta, + možnost izrabe očetovskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela, - vendar pa se v tem primeru celoten obseg pravice sorazmerno zmanjša. Predlogi Družinske pobude: ü 75 dni neplačanega očetovskega dopusta naj se ohrani. Z ohranitvijo veljavnega obsega očetovskega dopusta bi lažje utemeljili, da že z veljavno ureditvijo izpolnjujemo zahteve Direktive 2010/18/EU. ü V primeru izrabe očetovskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela, naj se sorazmerno poveča število dni dopusta. Starševski dopust: - Sprememba starševskega dopusta iz skupne pravice matere in očeta, s katero danes dogovorno razpolagata skupaj, v individualno pravico matere in očeta, pri čemer mora vsak izmed njiju vsaj 30 dni izkoristiti sam in jih ne more prenesti na drugega. Gre za zmanjšanje obstoječe pravice oziroma njene prožnosti in možnosti izbire, da vsak par sam izbere način izrabe tega dopusta, kakor mu najbolje ustreza. Predlog neutemeljeno in brez potrebe zapleta življenje mladih staršev, ki je že brez tega dovolj zahtevno in je v nasprotju s koristmi otroka, saj že sam predlagatelj predvideva, da vsaj 15% očetov tega dopusta ne bo izkoristilo in bo tako vsaj toliko otrok ostalo brez varstva staršev že pred 11. mesecem, ko se najprej lahko vključijo v vrtec. Poleg tega predlagana rešitev ni v skladu z direktivo EU, na katero se predlagatelji sklicujejo, saj ta določa, da se ne more biti podlaga za zniževanje že obstoječe ravni starševskega varstva. - Skrajšanje obdobja, v katerem starši lahko izkoristijo prenesen starševski dopust z 8 let na čas do vstopa otroka v šolo. - Zmanjšanje dostopnosti do dodatnega meseca starševskega dopusta, če sta ob rojstvu otroka v družini že dva otroka. Danes se dopust podaljša, če sta ta dva otroka mlajša od 8 let, po predlogu pa le, če še ne hodita v šolo. Enako velja za možnost hkratne izrabe dopusta za mamo in očeta. ± Podaljšanje starševskega dopusta, če ga večji del izkoristi oče (večja prisotnost očeta je gotovo koristna, vprašanje pa je, kaj bo za otroka v tem primeru pomenila zgodnejša vsakodnevna dolgotrajna odsotnost mame). + Do starševskega dopusta bodo po novem upravičeni tudi posvojitelji. Predlogi Družinske pobude: ü Zahteve Direktive 2010/18/EU o neprenosljivem starševskem dopustu bi izpolnili v uvedbo dodatnega meseca starševskega dopusta, ki bi bil neprenosljiv. Če zaradi finančnih težav uresničenje tega predloga ni možno takoj, bi ga takoj uzakonili, njegovo izvajanje pa bi enako kot še mnogo drugih ukrepov družinske politike, ki so zaradi finančnih težav države začasno zamrznjeni, odmaknili na čas z zadostno gospodarsko rastjo. ü Veljavno določilo o podaljšanju starševskega dopusta in možnosti hkratne izrabe s strani mame in očeta, če sta v družini že dva otroka, naj se ne spreminja. Nadomestila za čas vseh vrst starševskih odsotnosti z dela: - Namesto jasnih pojmov »povprečna plača« in »minimalna plača« uvedba nerazumljivih in nejasnih formulacij, ki sicer žal odražajo že veljavno stanje, a namesto večje jasnosti prinašajo še večjo zmedo. + nadomestilo v času odmora za dojenje, pri čemer se postavlja vprašanje, koliko otrok se bo sploh še lahko dojilo po 10 mesecu starosti, če bodo morale mame najkasneje takrat nazaj na delo, zanje pa bo večji del dneva skrbel oče ali kdo drug. Predlog Družinske pobude: ü V zakonu naj se uporabljajo splošno veljavni pojmi »povprečna plača« in »minimalna plača«, saj le to zagotavlja, da nadomestila v resnici služijo svojemu nameni in sledijo dogajanju na trgu dela. Če to zaradi finančnih težav države začasno ni mogoče, naj se to kot začasen ukrep uredi v prehodnih določbah. Starševski dodatek + Podaljšanje prejemanja starševskega dodatka ob rojstvu dveh ali več otrok. o Pogrešamo, da bi študentke mamice imele to pravico do konca študija, kar bi jim ob povečanju zahtevnosti študija zaradi materinstva olajšalo vsaj eksistenčne težave, ki jih to prinaša. - V primerjavi z veljavnim Zakonom za uravnoteženje javnih financ, po katerem bi ta dodatek moral znašati 55% neto minimalne plače ali 329 EUR (česar se vlada žal ne drži), predlog zakona starševski dodatek znižuje na 252 EUR, kolikor ga država izplačuje že danes (po našem mnenju nezakonito). Predlog Družinske pobude: ü Namesto legalizacije sedanje nezakonite prakse naj se višina starševskega dodatka določi skladno z določilom ZUJF, da znaša starševski dodatek 55% neto minimalne plače. Če to zaradi finančnih težav države začasno ni mogoče, naj se to kot začasen ukrep uredi v prehodnih določbah. Dodelitev pravic staršev drugim osebam, ki skrbijo za otroke (rejniki, skrbniki, ...). +. Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom: + Podaljšanje časa, v katerem je mogoče delati s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva do zaključka prvega razreda mlajšega otroka (če sta v družini vsaj dva otroka), - Vezava podaljšane pravice na trenutno očitno moderne omejitve glede neprenosljivosti, ki bo za mnoge družine lahko pomenila preveliko oviro, da bi to možnost izkoristile. Predlog Družinske pobude: ü Ocenjujemo, da je vezava podaljšanega obsega pravice na pogoj neprenosljivosti ne služi izenačevanju možnosti med moškimi in ženskami, ampak predvsem predstavlja oviro pri svobodnem razpolaganju družin s to pravico (morda tudi v smislu varčevanja, da bi se zanjo odločilo čim manj parov), zato predlagamo, da se  to določilo odstrani. Pravica do plačila prispevkov, kadar mati ali oče štirih ali več otrok zapusti trg dela - Močno zmanjšanje obsega pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za starše, ki skrbijo za vsaj štiri otroke in zapustijo trg dela (veljavno do 10. leta starosti najmlajšega otroka, po predlogu le do vstopa v šolo), - Zmanjšanje oziroma oteževanje dostopnosti do te pravice. Predlog Družinske pobude: ü Ureditev pravice do plačila prispevkov, kadar mati ali oče štirih ali več otrok zapusti trg dela naj ostane nespremenjena, saj za predlagane spremembe ni utemeljenih argumentov in jih lahko vodi le želja po varčevanju, ki pa v tem primeru ne bo dalo večjih rezultatov, ali nekakšna nenaklonjenost do večjih družin in še posebej staršev, ki se odločijo za starševstvo kot njihovo temeljno poslanstvo. Otroški dodatek - Ukinitev višjega otroškega dodatka za otroke od treh let naprej, ki ne hodijo v vrtec. - Ukinitev možnosti uveljavljanja pravice do otroškega dodatka za čas od rojstva otroka v roku 90 dni po rojstvu. Po novem bi se pravica priznala šele z začetkom meseca po mesecu, v katerem je vložena vloga. + Višji otroški dodatek za enostarševske družine. Predlogi Družinske pobude: ü Ureditev otroškega dodatka za otroke, ki ne hodijo v vrtec naj ostane nespremenjena, saj je predlagana sprememba verjetno motivirana predvsem z željo po varčevanju, ne moremo pa se znebiti vtisa, da gre tudi za nenaklonjenost do večjih družin in staršev, ki se odločijo za samostojno vzgojo in varstvo svojih otrok, namesto da bi jih vključili v vrtec. ü Ureditev uveljavljanja pravice do otroškega dodatka po rojstvu novega otroka naj ostane nespremenjena. Po navedbah predlagatelja, naj bi predlagana sprememba odpravljala administrativne težave centrov, ki naj bi imeli težave z določanjem dohodkovnega položaja za nazaj. Te se da odpraviti s preprostim določilom, da se pravica prizna od dneva rojstva po pogojih in podatkih v trenutku vloge. Tako odpade argument centrov in ostane le še želja po varčevanju, saj bi družine na tak način izgubile otroški dodatek najmanj za mesec rojstva otroka, lahko pa celo za skoraj štiri mesece. Administrativni postopki + izboljšanje pogojev za uveljavljanje delnega plačila za izgubljeni dohodek in zmanjšanje administrativnih obveznosti delodajalcev. Za podrobnejši komentar rešitev, ki so predlagane v predlogu zakona, ter za podrobnejšo razlago in utemeljitev predlogov Družinske pobude smo vam z veseljem na voljo, saj si želimo po svojih močeh prispevati k izoblikovanju najboljših možnih rešitev.

Tomaž Merše

predsednik Družinske pobude