Letna anketa Inštituta za raziskovanje visokega šolstva (Higher Education Research Institute) kaže, da imajo študentje prvega letnika kolidža, ki se opredeljuejo za geje, lezbijke, biseksualce ali queerseksualce, občutek depresije dva do štirikrat pogosteje kot študentje prvega letnika, ki se imajo za heteroseksualce.

Odstotek študentov prvega letnika kolidža, ki imajo pogosto občutek preobremenjenosti ali depresije, v zadnjih letih narašča, med študenti prvega letnika, ki se imajo za geje, lezbijke, biseksualce ali queerseksualce, pa je tovrstnih občutkov dva do štirikrat več, kažejo rezultati letne ankete.

Po anketi, ki jo je med 141.189 študenti na 199 štiriletnih kolidžih v Združenih državah opravil Inštitut za raziskovanje visokega šolstva pri Kalifornijski univerzi v Los Angelesu, je izmed študentov, ki se imajo za heteroseksulane, 32,6 % takšnih, ki so v zadnjem letu imeli pogosto občutek preobremenjenosti, in 8 % takih, ki so imeli občutek depresije.

Toda pri študentih, ki se nimajo za heteroseksulane, so odstotki precej višji. Med študenti, ki se imajo za geje, jih je 41,9 % takšnih, ki so imeli občutek preobremenjenosti, in 20,1 % takšnih, ki so imeli občutek depresije. Med študentkami, ki se imajo za lezbijke, jih je 51,2 % takšnih, ki trdijo, da so se počutile preobremenjene, 29,2 % pa bi jih reklo, da so imele občutek depresije. Med biseksualnimi študenti so te številke še višje, saj jih 54,9 % trdi, da so se že počutili preobremenjene, in 33,6 %, da so imeli občutek depresije.

Med študenti, ki se opredeljujejo kot queerseksualci, pa so številke najvišje: 63,5 % jih trdi, da so imeli občutek preobremenjenosti, in 45,9 %, da so imeli občutek depresije, kar je skoraj dvakrat, oziroma šestkrat več kot pri heteroseksualno opredeljenih študentih.
Anketa ne opredeljuje številk za transseksualne študente.

Tudi na splošno je odstotek študentov, ki so imeli občutek preobremenjenosti in depresije,  v zadnjih letih narasel. Leta 2012 jih je bilo 30,4 % takih, ki so imeli občutek preobremenjenosti, v najnovejši anketi pa jih je takih 34,1 %. Leta 2012 jih je bilo 7,3 % takih, ki so imeli občutek depresije, zdaj pa je takih 9,5 %.

Micky Sharma, predsednik Združenja direktorjev svetovalnih centrov na univerzah in kolidžih in direktor svetovalne in informacijske službe na Državni univerzi v Ohiu, pravi, da splošni trend lahko deloma kaže na menjavo generacij.

»Mislim, da imamo opravka z generacijo, ki živi v zelo hitrem času, v hitri družbi,« pravi. »To je generacija študentov, ki ima že od mladih let zelo, zelo natrpan urnik [z obšolskimi dejavnostmi]. Njihove sposobnosti za soočanje s tem pa niso tako zelo dobre, kot bi mi radi. In pogosto ko pridejo na kolidž, se to še stopnjuje, zraven pridejo študijske zahteve, [to pa pripelje] do težav, ki jih imajo študentje.«

Sharma pravi, da je še en razlog za vse večji odstotek študentov, ki imajo občutek preobremenjenosti in depresije tudi ta, da ljudje s težavami v duševnem zdravju danes veliko pogosteje obiskujejo kolidž, kar je trend, ki ga je zaznala tudi Nacionalna zveza za duševne bolezni (National Alliance on Mental Illnes – NAMI, op. prev.).

»Danes imamo med študenti, tako v prvem letniku kot med ostalimi, vse več takih, ki so se že zdravili zaradi duševnih bolezni,« pravi. »Visokošolsko izobraževanje je v naši družbi na voljo vse več ljudem. Danes prihajajo na višje šole, na kolidže ljudje, ki v osemdesetih letih prejšnjega stoletja o tem ne bi niti razmišljali,« in sicer prav zaradi svojih težav z duševnim zdravjem.

Čeprav na splošno številke kažejo, da se med študenti prvih letnikov stanje poslabšuje, pa anketa iz leta 2015, ki prva v zadnjih letih ločuje odstotke glede na spolno usmerjenost, kaže, da je stanje med ne-heteroseksualnimi dijaki še slabše. Izmed heteroseksualnih študentov je svoje čustveno stanje opredelila kot 'nadpovprečno' ali v 'zgornjih 10 odstotkih' malo več kot polovica, pravi raziskava; med LGBTQ/drugimi študenti pa je bilo teh malo manj kot četrtina.

Očitno homoseksualni, biseksualni, queerseksualni življenjski stil ni tako osrečujoč, kot želijo pokazati homoseksualni aktivisti, zato je še toliko bolj nesprejemljivo, da bi za ta življenjski stil nagovarjali otroke v vrtcih in šolah.