Luknje v Norveškem sistemu otroškega varstva

Na visoko dvignjenih  transparentih protestnikov na ulicah Osla, so že pred časom odmevala sporočila kot "Otroci niso posel " in "Vrnite nam naše otroke." Tamkajšnji starši so jezni na norveški sistem rejništva, Službo za varstvo otrok imenovano "Barnevernet ", zaradi katere so družine v državi izgubile svoje otroke zaradi domnevnih zlorab, kot je npr. nenamerno "izbitje" majavega mlečnega zoba.

Eva Michalkova, po rodu iz Češke, je izgub svojih dveh otrok, občutila moč Barneverneta. "Občutki so različni. Od žalosti, nemoči, občutka, ko ne veš kaj te čaka, ko se vse kar rečeš in narediš uporabi proti tebi. Zelo je težko." Norveški spletni časopis Nettavisen je poročal, da primer Michalkove izvira iz dogodka iz leta 2011, ko sta ji bila njena dva sinova odvzeta in dana v posebno "varstvo in zaščito", potem ko je eden od otrok vzgojiteljici v vrtcu povedal, da ga je oče "otipaval pod pižamo". Glede dogodka obtožnica zaradi suma pedofilije ni bila nikoli vložena na sodišče, kar bi se nujno po uradni dolžnosti moralo zgoditi, če je do tega res prišlo, saj je pedofilija eden najbolj zavržnih zločinov. Barnevernet je dal otroka v dve ločeni rejniški družini. Starša sta se kasneje ločila. Kljub temu otroka nista bila vrnjena mami. Mama Eva že štiri leta bije pravno bitko za ponovno skrbništvo nad svojima otrokoma.

Dogodek je sprožil oster odziv češkega predsednika Miloša Zemana, ki je februarja primerjal sistem Barneverneta z zloglasnim nacističnim programom "arijske vzgoje" Lebensborn. "Fanta sta v rejništvu podobnem nacističnemu Lebensborn. Njuna mama jih lahko sreča za 15 minut, dvakrat na leto. Z njima ne sme govoriti v češčini. Z drugimi besedami, otroka sta odtujena od mame in od njune nacionalne identitete," je dejal Zeman, kot ga je povzela češka tiskovna agencija.

Po nesreči mu je izbila majav mlečni zob in ostala brez otroka

V oktobru 2014 se je Barnevernet polastil mladega sina ruskega para, potem ko je otrok povedal sošolcem, da mu je njegova mati izpulila majav mlečni zob.
Po pripovedovanju Natalije in Sergeja Shianoka, je njun sin Oskar, ki je bil takrat star pet let, povedal sošolcem v šoli, da mu je njegova mati po nesreči izpulila enega izmed njegovih mlečnih zob. Natalija je pojasnila, da mu je pomagala potegniti kratko majico čez glavo. Pri tem mu je izpadel majav mlečni zob.
Barnevernet je dejal, da je to zloraba otroka in da mu je mati namenoma izbila zob. Vložena ni bila nobena obtožnica zoper nasilje v družini, za kar je na Norveškem zelo natančna zakonodaja, in bi po uradni dolžnosti morala biti.

"Za zdaj ostaja Oskar v oskrbi norveške rejniške družine in njegova mati ne ve niti kje je," pravi Igor Lapitsky, vodja ruskega konzulata na Norveškem, kot poroča RadioVesti.ru.

Za primerjavo, nekdanjega ameriškega atleta in dobitnika zlate olimpijske medalje, Bryana Claya, so po internetu hvalili, ko je z zobno nitko povezal mlečni zob in kopje ter potem z metom izpulil hčerin majajoč zob.

Denarja za pomoč matični družini je dovolj

Marius Reikeras, aktivist za človekove pravice, ki je kritičen do porabe sredstev norveške vlade za Barnevernet, pravi, da bi lahko denar učinkoviteje usmerili drugam. "Veliko denarja vlagamo v sistem otroškega varstva. Nobena država na svetu ne namenja več denarja na prebivalca kot naša vlada, ko gre za sistem otroškega varstva. Če bi pomagali tem družinam, če bi ta denar, ki ga namenjamo sistemu otroškega varstva namenili tem družinam, bi lahko pomagali skoraj vsaki družini," je še dejal.

Norveški sistem otroškega varstva na svoji spletni strani navaja, da so zavezani k zagotavljanju pomoči in podpore otrokom, mladostnikom in staršem, ki se soočajo z izzivi ali težavami v družini. Dodajajo, da so starši odgovorni za skrb in varstvo svojih otrok. "Sistem otroškega varstva mora temeljiti in delovati glede na najboljše interese otrok. Včasih so najboljši otrokovi interesi v nasprotju z interesi staršev. Prva dolžnost sistema otroškega varstva je zagotoviti pomoč in podporo staršem, tako da lahko dobro skrbijo za svoje otroke," piše na njihovi spletni strani.

Kdaj se bodo začeli tega držati?

Avtorski članek lahko preberete tukaj. Prevod Vesna Vilčnik

Sorodne novice

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!. Namenjena je izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top