Mož, ki beži pred evtanazijo
29.05.2014
Takole je včeraj pripovedoval en bližnji duhovnik. Pred vrati je našel moškega s kovčki, ki ni imel kam iti. Brez denarja, samo s prtljago. Osiveli možakar je bil tujec; če se ne motim, z Nizozemske ali iz Belgije. Povedal mu je:
"Žena mi je umrla in mi je zelo težko. Otroci so jo dali evtanazirati."
Odtlej se je možakar bal, da dajo otroci evtanazirat še njega, pa je spakiral svoje kovčke in odtlej potuje okrog po Evropi. Živi od pokojnine, spi po hotelih, ko mu zmanjka, postane "klošar". In tako naprej.
Duhovnik, ki je to zgodbo povedal, je pomagal poiskati možakarjevo sorodstvo v neki drugi državi in ne v njegovi rodni. Tja se ne upa vrniti.
...
Kam smo prišli s tako imenovano pravico do milostne smrti, evtanazije?
Res nikoli ni ta "pravica" zlorabljena?
Pred časom sem že omenila zgodbo človeka, ki se je odločil za evtanazijo, a se kasneje premislil (tukaj). Še pravočasno. Sprejel je umiranje v vsem dostojanstvu ... In res je potem živel in umrl dostojanstveno. Mislim, da je napolnil svoje dni z življenjem in da je nekatera dela res dobro dokončal. Le drugače marsikaj postane, ko je človek zelo bolan, drugače, vendar to ne poemni, da ni vredno življenja ... da se ne splača ...
Ana Kos
Komentarji
Komentiranje trenutno ni mogoče.