Sprejemanje spornega Družinskega zakonika je razkrilo t. i. »skrito medjsko taktiko« zagovrnikov splava in nasprotnikov pomena materinstva in očetovstva za otroka.

NOAM CHOMSKY: MANIPULACIJA PREBIVALSTVA S POMOČJO MNOŽIČNIH MEDIJEV – PRIMER DRUŽINSKI ZAKONIK

Za dosego svojih ciljev se homoseksualni aktivisti poslužujejo klasičnih tehnik manipulacije, ki temeljijo na psihologiji množic in zlorabi množičnih medijev. Noam Chomsky, svetovno znani lingvist, ameriški anarhist ter  radikalni homoseksualni aktivist, je v desetih točkah definiral strategijo množične manipulacije prebivalstva. V nadaljevanju si jih v povzetku poglejte na primeru spornega Družinskega zakonika.

1) PREUSMERJANJE POZORNOSTI.

Pozornost javnosti preusmerjaj od pomembnih problemov k nepomembnim s pomočjo poplave nepomembnih informacij. Javnost je treba ohranjati zaposleno, da ljudje ne bi razmišljali in se ne bi zanimali za družbene probleme. Prejšnja vladna koalicija je v tem smislu zadnja tri leta preusmerjala našo pozornost stran od bistvenih problemov - to je legalizacije posvojitve otrok v homoseksualne skupnosti.

2) USTVARJANJE PROBLEMA.

Ta metoda se imenuje tudi "problem-odziv-rešitev". Ustvariti je potrebno problem, da se bo del javnosti nanj odzval. Na primer: sprožiti in predvajati je potrebno nasilje, z namenom, da bi javnost lažje sprejela omejitev svobode, ekonomsko krizo ali da bi se upravičilo rušenje socialne države. Takšen očiten primer ustvarjanja problema je govor o homofobiji in nestrpnosti do istospolno usmerjenih. Čeprav je Slovenija deseta najbolj miroljubna država na svetu, naj bi bili Slovenci skrajno nasilni do istospolno usmerjenih. In to navkljub podatkom, da so za organizacije homoseksualnih aktivistov od "nestrpnih" davkoplačevalcev le v zadnjih nekaj letih prejele več kot 1,400.000,00 EUR ...

3) POSTOPNOST SPREMEMB.

Da bi javnost sprejela nek nesprejemljiv ukrep, ga je treba uveljavljati postopoma, po kapljicah, mesece in leta dolgo. Spremembe, ki bi lahko povzročile upor, če bi bile vpeljane v kratkem času, bodo sprejete s pomočjo politike majhnih korakov. Svet se tako sčasoma spremeni, ne da bi to zbujalo zavest o spremembi. Teren za izpeljavo legalizacije istospolnih porok in posvojitev otrok se je pripravljal več let (vsaj 12 let). Skrito, preko zakonodaje, lobiranja, šolskega aktivizma in zlasti medijev, so aktivisti skrbno pripravljali slovensko javnost na zakonodajo, kakršna je sedaj predlagana. Zato ni nanavadno, da je prejšnji minister Ivan Svetlik trdil, da homoseksualni pari in otroci živijo že desetletja med nami in da je vse to "normalno". To je lahko normalno za Svetlika, ni pa najboljše življenjsko okolje za otroka, temveč del načrtne strategije za izvajanje masovne psihološke manipulacije.

4) ODLAGANJE.

Še en način za pripravljanje javnosti na nepriljubljene spremembe je, da se jih napove dolgo vnaprej. Ljudje naj ne začutijo takoj teže sprememb, naj se zgolj začnejo privajati na idejo o njih. Poleg tega pa skupni up v boljšo prihodnost olajša njihovo sprejemanje. Tudi v primeru Družinskega zakonika vlada govori, da bodo spremembe uveljavljene šele čez 12 mesecev po sprejemu in da posvojitve otrok v istospolne skupnosti še dolga desetletja praktično sploh ne bodo mogoče. Resnica je popolnoma drugačna. Socialni centri oz. sodišča bodo kaj kmalu po morebitnem sprejemu Družinskega zakonika določila »kvote« otrok, ki jih bo potrebno posvojiti v istospolne skupnosti. Vse v imenu nediskriminacije in strpnosti do istospolno usmerjenih.

5) UPORABA OTROŠKEGA JEZIKA.

Ko se odrasle naslavlja tako, kot da bi se govorilo z otroki, lahko dosežemo dva koristna učinka: občinstvo potlači svojo kritično zavest in sporočilo dobi večjo moč vpliva na ljudi. Ta sugestivni mehanizem v veliki meri uporablja tudi oglaševanje. Očiten primer je bil ta, ko je prešnja vlada uporabljala otroški jezik v primeru kampanje za sprejem pokojninske reforme. Otroškost, naivnost in nedolžnost je manipulacijska tehnika za zavajanje ljudi. Niso nenavadne informacije, da bo vlada v referendumski kampanji za sprejem spornega Družinskega zakonika uporabila "otroški jezik" z uporabo slikanic, fotografij otroka, ki živi v lezbični skupnosti itd.

6) ZBUJANJE ČUSTEV.

Zloraba čustev je klasična tehnika, ki pomaga pri sprožanju kratkega stika v razumni presoji. Kritično zavest nadomestijo čustveni impulzi (jeza, strah, itd.). Uporaba čustvenega registra omogoča dostop do nezavednega, kamor je potem mogoče vpeljevati ideje, želje, skrbi, bojazni ali prisile, ali pa vzpodbujati določena dejanja. Primer tega je npr. napad na homoseksualni lokal Caffe Open lansko leto. Navadni državljani smo obstali brez besed, vlada in aktivisti pa so to izkoristili za promocijo svojega Družinskega zakonika.

7) NEVEDNOST.

Revnejšim (nižje izobraženim) slojem je treba preprečiti dostop do razumevanja mehanizmov za manipulacijo nad njihovo lastno privolitvijo. Kakovost izobraževanja nižjih družbenih slojev naj bo čim bolj povprečna in slaba, da prepad med znanjem nižjih in višjih slojev ostane nepremostljiv. Tudi v primeru Družinskega zakonika vidimo odličen primer, kako vladni predstavniki in aktivisti v javnosti uporabljajo sofisticiran jezik (npr. socialni centri, ničelna toleranca, inkluzivnost, sovražni govor, nestrpnost itd.) z namenom, da intelektualno nadvladajo nasprotnike. Preprosti ljudje ob takšnem umetno ustvarjenem sofisticiranem jeziku običajno umolknejo in se umaknejo. In prav na ta nezavedni mehanizem slovenski aktivisti računajo.

8) POVELIČEVANJE NEUMNOSTI.

Javnost je treba spodbujati, naj čim bolj sprejema povprečnost. Ljudi je potrebno prepričati, da je modno biti neumen, vulgaren in neveden. Istočasno je treba zbujati odpor do kulture in znanosti. Chomsky se zaveda moči kulture in znanosti. Levičarski generatorji t. i. kulture imajo namen, da prebivalstvo držijo daleč od vzvodov oblasti in da jih držijo v vsakodnevnosti in občutku, da se »nič ne da spremeniti.«

9) USTVARJANJE OBČUTKA KRIVDE.

Posameznika je treba prepričati, da je zgolj in samo on kriv za lastno nesrečo zaradi pomanjkljivega znanja, svojih omejenih sposobnosti ali lastnega nezadostnega truda. Posameznik se bo tako podcenjeval, sebe bo imel za krivega in se odrekel boju proti pravim vzrokom njegovega stanja, namesto da bi se uprl ekonomskemu sistemu. V primeru Družinskega zakonika imamo številne ljudi, ki so mnenja, da bi njihovo nasprotovanje razvrednotenju družine in zakonske zveze pomenilo nestrpnost in sovraštvo do istospolno usmerjenih oseb. To so ljudje s "krivdo", ki so nasedli skrajni levičarski agendi in so zavili v molk. S tem pa so nevede uresničili temeljni cilj aktivistov.

10) ZLORABA ZNANJA.

Hiter razvoj znanosti je v zadnjih 50-ih letih ustvaril rastoč prepad med znanjem javnosti in tistim, ki ga posedujejo ter uporabljajo vladajoče elite. »Sistem« je, zahvaljujoč biologiji, nevrobiologiji in praktični psihologiji, deležen naprednega znanja o človeku na fizični in psihični ravni, kar ideološki voditelji s pridom izkoriščajo.

Ob sprejemanju Družinskega zakonika smo lahko videli številne psihološke manipulacije aktivistov in tedanje Pahorjeve vlade. S pomočjo sofisticiranih in tehnološko preobraženih podob so nas v kampanji prepričevali, da je skupnost npr. dveh moških za otroke najboljše življenjsko okolje in da dva homoseksualno usmerjena moška lahko nadomestita mater. V nedeljo 25.3. 2012 smo zavrnili ne samo sporni Družinski zakonik, temveč smo jasno rekli NE sistemom množične manipulacije slovenskega prebivalstva.

Vir:

• blog »Projekt Meašearim«

Foto: splet