Pornografija in seksualne vsebine so v družbi tolerirane, stiske odvisnih pa mnogokrat prezrte. To prinaša veliko osebnih stisk, razbitih družin, ranjenih otrok in mladostnikov. Pornografija je družbeno zlo, ki se zdi nenevarno, a ni nič manj nevarno kot so trde droge. 

Kako pomagati odvisniku? Kot smo že pojasnili v prispevku Pornografija je past – 1. del,  je past ujetosti v pornografijo zelo hinavska. Ker je odvisni prežet s sramom, je priznanje težave zelo nelagoden, vendar ključen korak k ozdravljenju. Priznanje je nujno, poleg tega pa mora odvisni najti pomoč in se izobraziti o resnosti motnje. Zelo pomembna je neobsojajoča podpora okolice in odločenost odvisnika, da bo izboljšal kakovost medosebnih odnosov in svojega življenja.

Priznanje težave

Dobro opredeljen problem ima v sebi že pol rešitve, pravi starodavni japonski pregovor. Ker seksualne vsebine še zdaleč niso problematične samo na spletu, je eden od razlogov za odkrivanje odvisnosti prevelika družbena toleranca do tega pojava. Naraščajoči trend v naši družbi namreč pornografijo banalizira. Kje je torej meja sprejemljivega? Ogorčenje študenta prava je povsem utemeljeno. V nekem študentskem časopisu je namreč pisalo, da ''korelacija ne dokazuje vzročnosti, ko gre za pornografijo in spolno nasilje'' ter ''trditev da je pornografija sprožilec različnih seksualnih deviacij in/ali spolnega nasilja, je nekaj kar presega znanost in razum''. »Ne samo, da takšni komentarji ignorirajo znanstvene raziskave, družba zato zanemarja problem te zasvojenosti. To se odraža v maskirnem jeziku – ''zabava za odrasle'', ki daje zavajujoče informacije o pornografski industriji. Ta je predstavljena kot še ena oblika samoizražanja, kot žanr literature in umetnosti. Zanikanje, da težava ne obstaja, ne prinese nič koristnega. Vsak, ki je zasvojen s pornografijo, se mora zavedati, da njegove izbire in dejanja močno vplivajo na njihovo zasebnost, imajo dolgoročno in uničujoče učinke zanje, za njegovo družino in širšo družbo. A do tega koraka je treba šele priti.

Iskanje pomoči

Skrivanje in poizkusi prikrivanja problema odvisnosti so tako pogosti kot problem sam. Zasvojeni običajno ne želijo razkrivati svoje odvisnosti. Toda te skrivnosti morajo priti na plano, če se človek želi osvoboditi.

»Nikomur v družini nisem povedal, da sem odvisnik od pornografije. Zato sem nehal moliti, saj sem se počutil kot hinavec. Nekoč sem ugotovil, da je za razkritje potrebna moč volje in ko sem to enkrat spoznal, sem spet lahko začel moliti in se končno tudi pogovoril s svojo ženo.«

Človek lahko pogosto sklene, da se bo spremenil. Če in ko se zaveže drugi osebi, ki ga ljubi in zanj izkaže resnično skrb, se zanj poveča spodbuda za spremembo. Če na primer oseba hodi s prijatelji na skupno telovadbo, jo tja pritegne tudi prijetno druženje, medtem ko jutranjo budilko, kljub temu, da ve, kakšne načrte je sklenila za tisti dan, zelo hitro lahko ugasne in spi naprej. Ljudje, ki se javno zavežejo, da bodo prenehali kaditi, imajo drugačno podporo, kot tisti, ki neštetokrat to sklenejo pri sebi. Zato je pomembno, da ima odvisnik zaupanja vrednega prijatelja, družinskega člana, vernika, psihoterapevta. Tisti, ki imajo vero v vsemogočnega odrešenika in Božjo brezpogojno ljubezen, se lahko obrnejo k Njemu in vsa bremena sramu in krivde odložijo pri Njem, ''ki daje počitek njihovim dušam'' (Mt 11, 29).

Preberite si članek: Pornografija je past - 1 del.

Pomembna je obveščenost

Če si zatiskamo oči pred problemom, ga s tem nikakor ne odpravimo. To lažno prigovarjanje bi lahko enačili, če bi zjutraj uro le pokrili in bi si mislili, da smo s tem ustavili potek časa. Odvisni potrebuje prave informacije, ravno tako tisti, ki jim želijo pomagati. Medtem, ko je potrebno, da so viri resnično verodostojni in koristni – to so viri, ki ne spodbujajo odvisnosti ali njeno izživljanje (že omenjeni acting out), je pomembno tudi dejstvo, da so preverjene informacije vedno del rešitve.

Knjiga Stevena Cramerja [1] The Worth of a Soul (Vrednost duše), knjigi Patricka Carnesa, Out of the Shadows: Understanding Sexual Addictions (Izhod iz senc: Razumevanje seksualne odvisnosti [2 – 1]) in Don’t Call it Love: Recovery for Sexual Addictions (Ne recite temu ljubezen: Okrevanje od seksualne zasvojenosti [2– 2]) in avtorjev Early in Crow [3] - Lonely All the Time: Recognizing, Understanding, and Overcoming Sex Addictions so koristni viri (Vedno osamljeni: Prepoznanje, razumevanje in premagovanje seksualne zasvojenosti), so takšni viri. Wilcox [4] gre v svojem razmišljanju celo dlje, saj pornografijo povezuje s satanizmom.

Leta 2001 je Univerza Brigham Young sponzorirala konferenco na temo pornografije z naslovom Kibernetske skrivnosti (Cyber secrets) – dostopno na internetni strani www.byu.edu. Nekaj informacij o dotopnosti pornografije in njeni statistiki je moč najti na www.enough.org. V Sloveniji se z zasvojenostjo s seksom in pornografijo ukvarja Inštitut za zasvojenosti in travme pod vodstvom Petra Topića, ki deluje v Ljubljani.

Za starše, ki želijo svoje otroke zaščititi pred pornografijo, predlagamo, da obvezno spremljajo vsebino filmov, oddaj, risank, ther drugih posnetkov in oblik zabave. Spoznajte svoje otroke in spodbujajte zabave in druženja pri vas doma namesto drugje. Obdržite računalnike na mestih, kjer se veliko gibaten in monitorje usmerite tako, da so obrnjeni v središče prostora. Zavedajte se nevarnosti, ki jih predstavljajo klepetalnice (nevarnost pedofilije) ali družbena omrežja (seksting). Če je mogoče, na račualnik namestite zaščitni filter pred tovrstno vsebino. Naučite se pogledati zgodovino internetnega iskanja. Tako boste lahko preverili, katere internetne strani so vaši otroci obiskali. Otroke poučite, da če se kdajkoli pojavi kakšna sporna seksualna vsebina, naj rajši računalnik izklopijo, kot pa da bi le stisnili tipko ''Escape''. Namreč, za temi vsebinami se lahko skrivajo računalniški virusi, ki vam lahko povzročijo nevšečnosti.

Izgradnja podporne mreže

Poleg zakoncev in drugih družinskih članov, nekateri najdejo podporo v skupini ljudi, ki so šli skozi podobnje (pre)izkušnje. SA - Sexaholics Anonymous (SA –anonimni seksaholiki), ki sicer izhaja iz Amerike,  in je delujoča tudi pri nas, je ena izmed takšnih podpornih skupin. Gre za 12-stopenjski terapevtski program. Tako kot pri AA (anonimni alkoholiki), bazira na duhovnem, saj se odvisniki lahko obrnejo k višji sili večji od njih in kakor jo razumejo (narava, Bog, vesolje,...). Sistem temelji na medsebojni podpori. Novega člana skrbno spremlja nekdanji odvisnik, ki je sam uspešno abstiniral. Med njima se mora zgraditi zaupanje v neobsojajoč pristop. Ti mentorji so odvisnim na razpolago ves čas, še posebej, ko ti ''padejo''. Pomagajo pri prepoznavanju zank, v katere bi se zdravljenec lahko ujel in ga učijo, kako se jim izogniti.

Odvisniki od pornografije se morajo seznaniti s primeri, mentorji in podporniki ter izkušati veliko mero spodbude namesto grajanja, morajo se poučiti in ne izkušati sramote. Ko se enkrat vključijo v skupino, je ključno, da vztrajajo. Najprej do točke, ko je okrevanje še lahko, a predvsem od takrat naprej, ko gre okrevanje v srž problema. Sprememba zahteva svoj čas. Gre za dolgotrajno spreminjanje miselnih vzorcev, ki največkrat ne predstavljajo ugodja. Pomembno je, da zdravljeni praznuje ob ''majhnih zmagah'' in da se uči ob ''padcih'' ter vstane in nadaljuje svoje zdravljenje. Zdrsi morajo predstavlati čas učenja in ne obupavanja. Na neuspeh je potrebno gledati z vidika dogodka, nikakor ne na osebo, predvsem pa kot neko začasno postajo.

Zaživite odnose in življenje

Nekateri se z zasvojenostjo odnosov ukvarjajo na način, da se izogibajo medosebnih odnosov in življenja samega. Seveda takšni pobegi ne dajejo trajne rešitve. Zdrav medčloveški odnos in življenje samo zahteva zavzetost in poštenost, kar vključuje tudi morebitno bolečino in razočaranje.

Pornografija vpletene odvrača od zadovoljevanja njihovih potreb v odnosu do bližnjih, jemlje nadzor, negativno vpliva na sproščenost in zabavo, ki zahtevata zdrav in pozitiven namen. Odvisniki pogosto oddvojijo samega sebe od medosebnih odnosov. Poruši se zaupanje in skrb, ravno to pa je potrebno, da bi bili čustveno in socialno izpolnjeni. Ker v pornografiji iščejo ljubezen – tam pa ni ljubezni, se soočajo le s poželenjem. To jih pahne v sebično zadovoljevanje lastnih potreb. V pornografiji v resnici ni intimnosti, je samo iluzoren odnos. Ne obstaja razmerje, ki bi krepilo, ampak samo popredmetena in razčlovečena telesa.

Tudi tiski, ki želijo za zabavo v nekem trenutku skozi pornografijo izkusiti vzburjenje, so na koncu razočarani, saj pornografija predstavlja le ponarejeno in predvsem izkrivljeno podobo človeške spolnosti. V nekem smislu je pornografski svet ''vzgoja'', ki je ustvarjena za zaslužek. Kot že omenjeno, pornografija ne služi enkratnemu izkustvu, ampak je njeno izkušnjo potrebno obnavljati za isti učinek. Pornografija na dolgi rok prinaša izčrpanost. Tisti, ki se borijo, morajo doseči ne le pomoč in podporo, ampak tudi polnost življenja in kvaliteto odnosov. Izoliranim ljudem pa ni mogoče pomagati.

»Najhuje pri moji odvisnosti od pornografije je bilo to, da sem se počutil popolnoma osamljenega in zapuščenega. Mislil sem, da se edini borim z odvisnostjo in da sem samo jaz prizadet. Verjel sem, da se lahko sam izvlečem iz tega. Zaradi krivde, strahu in nizke samozavesti, sem se odločil, da se bom od vseh oddaljil, dokler ne bom rešil težave. Potem sem spoznal, da ni lahko biti sam – še posebej takrat, ko se nimaš več rad vsaj toliko, da bi lahko začel.«

Upanje in zdravljenje

Za vse tiste, ki se ujamejo v past pornografije, vedno obstaja upanje in možnost zdravljenja. Vzame svoj čas, zahteva učenje in podporo drugih. Potrebno je trdo delo za izgradnjo pozitivnih odnosov in vključitev v ''polno'' življenje.

Viri:

[1] Cramer, S. (1983). The worth of a soul. Orem, UT: Randall Book.

[2 -1] Carnes, P. (1985). Out of the shadows: Understanding sexual addiction. Minneapolis: Compcare Publishers.

[2 -2] Carnes, P. (1991). Don’t call it love: Recovery from sexual addiction. New York: Bantam Books.

[3] Early, R., & Crow, G. (1989) Lonely all the time: Recognizing, understanding, and overcoming sex addictions. New York: Pocket Books, 1989.

[4] Wilcox, B. (2000). Pornography: Satan’s counterfeit. Salt Lake City, UT: Bookcraft.

Prispevek pripravila Irena Polak