Pornografija (1. del) – nekateri jo jemljejo kot orodje popestritve seksualnega življenja Ni tako enostavno. Zakaj? V čem je problem pornografije in zakaj zasvojenost z njo nič zabavnega?

Naj za začetek ponazorimo s pastmi za rakune. Mladi lovci so zgradili majhne lesene pasti z le eno odprtino. Okoli te odprtine so zabili žeblje pod kotom, tako da so bile špice obrnjene proti zadnji strani pasti. Na tej strani so dodali svetleč kos kovine. Ta sijoč predmet pritegne rakunovo pozornost. Zlahka lahko doseže ta kos kovine, a svoje šapice ne more več povleči ven brez da bi se poškodoval.

Pornografija je podobna past, sijoča v navideznem glamurju. Radovedneže ujame v njihovi nepripravljenosti, obljublja neko všečnost, a v resnici le ničvredno vsebino. "Če bi rakun preprosto popustil oprijem na kovinskem predmetu, ga past je ni mogla več zadržati. Če tisti, ki se borijo s pornografijo samo opustijo svojo ''navado'' - tudi oni bi lahko šli na prosto."

Ni tako enostavno. Zakaj?

Pornografija ima mnogo obrazov. Običajno gre za gradivo, ki ima eksplicitno seksualno vsebino in je prvenstveno namenjena spolnemu vzburjenju. [1] Profesor Cline, ki je bil zaslužni profesor na oddelku psihologije na Univerzi v Utahu, je kot zasebnik psihoterapevt iskusil zmedenost, ko se je začel srečevati s klienti, ki so trpeli odvisnost od pornografije. Te moške je zasvojenost vodila od raznolikih seksualnih odvisnosti, do razpada zvez in zakonov ter celo do depresije. Prežeti so bili s sramom in krivdo, njihovo življenje je spremljala laž. Najhujše pa je bilo to, da se niso zmogli ustaviti.

Ti moški so bili zasvojeni. Oni niso zmogli prenehati. Vedno večje število ljudi zasvojenih s pornografijo nam pove, da rešitev ni tako hitra in preprosta. Gre za zasvojenski cikel, ki vključuje zasvojenost, desenzibilizacijo, stopnjevanje in izživljanje.

Zasvojenost

Poglejmo na primeru: Mlad fant pri enajstih letih se prvič sreča s pornografijo. Njegova naravna radovednost v skladu z njegovim spolnim razvojem ga nagovarja k vedno pogostejšemu gledanju teh vsebin. V kratkem vsaka seksualno eksplicitna vsebina povzroči željo po samozadovoljevanju. Vsakokrat, ko se ponovi cikel, spolna sprostivev okrepi njegovo vedenje in posledično fant postaja vedno bolj odvisen od te sproščenosti. In počasi se krepi občutek, da s tem ne more prenehati kljub trudu. Sprva gre za ponovitev mesečnega dejanja, potem tedenskega, nazadnje večdnevnega.

"Nekateri fantje se spominjajo, kako so kot najstniki morda dvakrat pogledati pornografski film, jaz pa se spominjam, da mi je le dvakrat uspelo, ko tega nisem pogledal. Pornografija mi je uničila življenje. Odločno je vplivala na moj učni uspeh, vero, zaposlitev in končno na vse medosebne odnose."

Ta fant se je kasneje želel poročiti. Iz strahu, da bi ga njegovo dekle zapustilo, ji je prikrival svojo odvisnost. Odšla sta na medene tedne in tam je mlada žena izvedela resnico. Nekoliko se je pomudil, ko je šel iskati nekaj za pojest in se je na poti ustavil v hotelski trgovini kjer se je zagledal v  pornografske revije. Zasvojenost s pornografijo vzbuja močan spolni nagon, ki ga je odvisnik prisiljen sproščati z ogledom česarkoli kar vzbuja seksualno napetost. Žena je to opazila.

Želja, da bi si ponovno ogledal isto spolno vsebino, se povečuje. Takšna pogojenost se pojavi, ko je seksualnost povezana z nasiljen, zlorabo, otroci ali čim podobnim. Stanley Rachman [2], britanski psiholog v londonski bolnišnici Maudsley, je že večkrat dokazal, kako enostavno je odrasle moške seksualno vzburiti s pomočjo erotičnih dražljajev. Drugi raziskovalci (McGuire [3], Evans [4] in Marquis [5]) so samostojno našli tovrstno pogojevanje zunaj laboratorijskih dognanj in ga pripisali k spolnim odklonom in boleznim.

Profesor Cline je skušal pomagati mlademu vernemu možu z denarno nagrado, če mu bo uspelo prenehati gledati pornografijo. Ponudil mu je tisoč dolarjev in razložil, da ga bo ta denar čakal na posebnem računu, če mu bi uspelo, da tri mesece ne bo pogledal teh vsebin. Pacientu je šlo dobro, dokler ni naposled na 87. dan podlegel. Ker je bil ves optimističen, ga je ta padec pretresel. Toda psihoterapevt ga je želel spodbuditi in mu ponudil še eno priložnost. Če mu tokrat uspe zdržati tri mesece, bo denar njegov. Mož je nalogo sprejel, vendar ni zdržal niti dva tedna. Zato je šel denar v dobrodelni namen. Tedaj je terapevt vprašal pacienta, kako visok znesek bi mu pomagal, da nebi podlegel pornografiji. »Nebi bilo pomembno, kako velik bi bil. Še vedno bi ga izgubil«, je razočaran odgovoril zasvojeni.

Profesor je takrat spoznal, da to ni primerna metoda zdravljenja, saj v klientu krepi občutke krivde, sramu in strahu. Ugotovil je, da gre za poglobljeno samozasužnjevanje, ki vodi v vedno večjo depresijo. Spoznal je, da posameznik pri ogledu pornografije izzove vzburjenost, ki predstavlja kratkoročen pobeg iz realnosti. Ko nekdo gleda pornografijo, ga to navda z vznemirjenjem in hitenjem, ki vzbuja lažno spremembo. Med gledanjem se počuti dobro, a takoj ko prekine, se počuti slabo. Zato je biti zasvojen s pornografijo enako, kot biti močno vpet v drogo ali alkohol.

Pornografija izkrivlja način, kako vidiš svet okoli sebe.

Desenzibilizacija

Skupaj z odvisnostjo prihaja desenzibilizacija. Kar je bilo nekoč pretresljivo in sporno postane vsakdanje in navadno. Vpliv vesti in meje dopustnega se zmanjšujeta z otrplostjo odvisnika. Odvisni ne razume, zakaj nekoga moti neprimerna vsebina v nekem filmu ali TV oddaji. To nerazumevanje je posledica odvisnosti, ki lahko povzroči, da posameznik ne občuti moralnega zadržka ob gledanju posilstva, pedofilskih vsebin, incesta in drugih nenaravnih spolnih praks. Bolj ko zapada ob gledanju teh vsebin, bolj ga držijo ujetega in se ob njim počuti poželjivega. Takšna oseba bi na primer ob branju novice o posiljenem dekletu lahko povsem nelogično odreagirala: »In kaj potem?!«

Shelley Lubben (1968 – 2019) je bila Ameriška pisateljica, pesnica, motivacijska govornica in nekdanja pornografska igralka. Ko je zapustila pornografsko industrijo, se je spreobrnila v kristjanko in postala aktivistka proti pornografiji. Od leta 2008 do 2016 je bila izvršna direktorica fundacije Pink Cross, ki se je ukvarjala s pomočjo ženskam in moškim po okrevanju od industrije, nudila podporo seksualnim odvisnikom, iskala vire pomoči žrtvam trgovine z ljudmi in izobraževala o nasilju in delovnih okoljih v industriji. Vodila je javne forume, kjer je predstavljala nevarnosti, katerim so izpostavljeni zaposleni. Pri svojem aktivizmu je imela močne nasprotnike, saj omenjena industrija služi ogromno denarja. Kot mnogo vpletenih v industrijo, je tudi sama doživela spolno zlorabo s strani brata in bila v zgodnjih odraslih letih prostitutka. Počasi je zapadla v industrijo, kjer je postala odvisna od alkohola in drog. Njena kariera je bila na srečo kratka. V svojih javnih pričevanjih  (neprimerno za otroke) je izpostavljala fizično nasilje in psihološke travme, ki jih je doživela kot zaposlena in ki so sicer zakrito dejstvo pornografske industrije.

Primer takšne oblike odsotnosti čustev je tudi opravičevanje vpletenih v pornografsko industrijo, češ da pornografija ne more biti samo slaba, medtem, ko vsi to počnejo. »Vsa Amerika se poslužuje pornografije, zato mi ne morete reči, da je slaba.«

Stopnjevanje

Ko čustva otopijo, se težava začne stopnjevati. Za dosego enake stopnje vzburjenosti, se v zasvojenih vzbudi želja po vedno bolj deviantnih vsebinah. Če odvisni včeraj najde nekaj odklonilnega, mora danes najdi nekaj nasilnega.

Zasvojeni: »Po nekaj mesecih vsakodnevnega gledanja pornografije me mehke vsebine ne zanimajo več. Najti moram nekaj, kar še bolj grafično prikazuje spolni akt in ki je še bolj ekstremen.«

Intenziteta je odgovor na kemični cikel vzburjenja, podprta z endorfini. Občutek je podoben kot pri jemanju droge. Kemična substanca v telesu čez čas popusti, zato jo je potrebno dodajati. Za isti učinek je potrebno vedno več droge, da ohrani isto stopnjo odvisnosti in da odvisnost hkrati še poglablja. Internet omogoča anonimnost zasvojenega. Dostopnost, lagodnost in skritost posameznika omogoča ujetost zaradi katere odvisni težko sam ozdravi svoj zasvojenski cikel.

Izživljanje ali s tujko acting-out

Ljudje, ki so odvisni od pornografije, skušajo videno prenesti v svoje seksualno življenje. Čustvena otopelost in stopnjevanje agresivnosti in eksplicitnosti močno vplivajo na razmišljanje posameznika. Vpleteni tako ni več sposoben ločiti med (še) primernim spolnim ravnanjem od neprimernega. Zanj je meja med tem, kaj je še zakonito in kaj je že kriminalno dejanje, zabrisana, zato zlahka pristane v zaporu. Družbene norme so porušene in človek nima več stika z okolico. Moški, ki pod vplivom pornografije dobi lažen občutek vsesplošne privlačnosti, lahko na delovnem mestu začne nadlegovati sodelavke. Ker to lahko privede do tožbe, takšen moški, ki je pravzaprav sam žrtev, izgubi še službo in ugled. Nekdo, ki je odvisen od ekshibicionizma, ga lahko na neki točki ''ujamejo'' v dejanju, nato pa zaradi vzorca ravnanja, ki je dokumentiran, izgubi ženo, družino in je kazensko preganjan. Pornografija navdihuje za kriminalna dejanja, zato lahko nekdo postane pedofil in začne izdelovati otroško pornografijo s snemanjem dejanskih posilstev otrok. Okolica običajno zelo burno reagira ob takih izidih, vendar pa je stiska, ki jo čutijo odvisni zelo resna in poudarja nujnost po zdravljenju tistih, ki so vpleteni v svet pornografije še preden pride do takšnih ekstremov.

Odvisnost od pornografije je možno ozdraviti. Več o tem si preberite v drugem delu članka.

Viri:

[1] Cline, V. B. (2000). Pornography’s effects on adults and children. New York: Morality in Media.

[2] Rachman, S. (1968). Experimentally induced sexual fetishism. Psychological Record, 18, 25.

[3] McGuire, R. J., et al. (1965). Sexual deviations as conditioned behavior: A hypothesis. Behavior Research Therapy, 2, 185.

[4] Evans, D. R. (1968). Masturbatory fantasy and sexual deviation. Behavior Research and Therapy, 6, 17.

[5] Marquis, J. N. (1970). Orgasmic reconditioning: Changing sexual object choice through controlling masturbation fantasies. Journal of Behavior Therapy and Experimental Psychiatry, 1, 263-71.

Prispevek pripravila Irena Polak